Page 49 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 49
aključki 49
Lahko povzamemo, da so na podlagi obstoječe literature in najnovejših razpo-
ložljivih podatkovnih baz možni štirje glavni sklepi o morebitnem vplivu epi-
demije COVID-19 na izobraževanje.
Prvič, učenci naj bi pri učenju v povprečju nazadovali. Kljub vsesplošne-
mu prehodu na spletno poučevanje napredek učencev preprosto ne bo tak-
šen, kot bi bil sicer, če bi bile šole odprte. Čeprav spletno učenje veliko obeta,1
je rezultat veliko boljši, ko imajo učenci in učitelji čas, da se nanj pripravijo in
se ga navadijo, šole pa imajo možnost, da izvajanje tudi preizkusijo. Žal pa te-
ga v mnogih primerih ni bilo mogoče izvesti, saj je epidemija COVID-19 prisilila
vse izobraževalne ustanove, da nenadno preidejo na spletno učenje. Rezultati
ankete, ki jo je izvedla platforma School Education Gateway2 med 9. aprilom in
10. majem 2020 in v kateri je sodelovalo 4.859 anketirancev iz več kot 40 držav
(od teh je bilo 86 % učiteljev ali ravnateljev), kažejo, da je zaradi epidemije CO-
VID-19 večina učiteljev (66,9 %) prvič poučevala prek spleta. Poleg tega so ime-
li številni učitelji težave pri dostopu do tehnologije (računalniki, programska
oprema, zanesljiva internetna povezava itd.).
Kot je prikazano spodaj, bi pričakovali, da bosta dejansko zaprtje šol in
vpeljava izobraževanja na daljavo škodljivo vplivala na izobraževanje učencev
na štiri različne načine.
V prilogi 1 so navedene »konzervativne« ocene povprečnega učinka epi-
demije COVID-19 na izobraževanje učencev v Franciji, Italiji in Nemčiji. Kljub
1 Obstajajo dokazi, ki kažejo, da je digitalno izobraževanje učinkovitejše, če tehnologija dopolnjuje
poučevanje v živo in ne, če ga v celoti nadomešča.
2 https://www.schooleducationgateway.eu/en/pub/viewpoints/surveys/survey-on-online-tea-
ching.htm
Lahko povzamemo, da so na podlagi obstoječe literature in najnovejših razpo-
ložljivih podatkovnih baz možni štirje glavni sklepi o morebitnem vplivu epi-
demije COVID-19 na izobraževanje.
Prvič, učenci naj bi pri učenju v povprečju nazadovali. Kljub vsesplošne-
mu prehodu na spletno poučevanje napredek učencev preprosto ne bo tak-
šen, kot bi bil sicer, če bi bile šole odprte. Čeprav spletno učenje veliko obeta,1
je rezultat veliko boljši, ko imajo učenci in učitelji čas, da se nanj pripravijo in
se ga navadijo, šole pa imajo možnost, da izvajanje tudi preizkusijo. Žal pa te-
ga v mnogih primerih ni bilo mogoče izvesti, saj je epidemija COVID-19 prisilila
vse izobraževalne ustanove, da nenadno preidejo na spletno učenje. Rezultati
ankete, ki jo je izvedla platforma School Education Gateway2 med 9. aprilom in
10. majem 2020 in v kateri je sodelovalo 4.859 anketirancev iz več kot 40 držav
(od teh je bilo 86 % učiteljev ali ravnateljev), kažejo, da je zaradi epidemije CO-
VID-19 večina učiteljev (66,9 %) prvič poučevala prek spleta. Poleg tega so ime-
li številni učitelji težave pri dostopu do tehnologije (računalniki, programska
oprema, zanesljiva internetna povezava itd.).
Kot je prikazano spodaj, bi pričakovali, da bosta dejansko zaprtje šol in
vpeljava izobraževanja na daljavo škodljivo vplivala na izobraževanje učencev
na štiri različne načine.
V prilogi 1 so navedene »konzervativne« ocene povprečnega učinka epi-
demije COVID-19 na izobraževanje učencev v Franciji, Italiji in Nemčiji. Kljub
1 Obstajajo dokazi, ki kažejo, da je digitalno izobraževanje učinkovitejše, če tehnologija dopolnjuje
poučevanje v živo in ne, če ga v celoti nadomešča.
2 https://www.schooleducationgateway.eu/en/pub/viewpoints/surveys/survey-on-online-tea-
ching.htm
