Page 50 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 50
dejstvu, da se zaradi prehoda s fizičnega na spletno izobraževanje upošteva
le zamujeni čas učenja, te ocene jasno kažejo, da bo zapiranje šol v povprečju
povzročilo izgubo znanja. Čeprav naše ocene na tedenski ravni kažejo na izgu-
bo znanja med 0,82 % in 2,3 % standardnega odklona,3 je prava stopnja morda
večja, saj bodo k negativnim učinkom epidemije COVID-19 na dosežke učen-
cev verjetno prispevali tudi drugi dejavniki, kot so prikazani zgoraj. Poleg tega
je videti, da naše ocene podpirajo hipotezo, da je izguba znanja bolj opazna pri
mlajših učencih v primerjavi s starejšimi. 4
Drugič, učinek epidemije COVID-19 na dosežke učencev se spreminja gle-
de na socialno-ekonomski status. Učenci, ki prihajajo iz manj privilegiranih
okolij, utegnejo občutiti večji razkorak pri učenju v primerjavi z njihovimi bolj
privilegiranimi vrstniki.
Tako bi pričakovali, da bo COVID-19 vodil do večjih socialno-ekonomskih
razlik na področju uspeha učencev.
Kot je prikazano v nadaljevanju, neenakost utegne povzročiti razlike v več
dimenzijah in poddimenzijah.
Ta kriza lahko povzroči tudi večji razkorak v dosežkih med domačimi učen-
50 ci in učenci priseljenci in povsem mogoče je, da bodo učenci iz prikrajšanih
okolij občutili posebno hudo izgubo znanja, zlasti pri matematiki. Zapiranje šol
in prehod na spletno učenje lahko še posebej slabo vplivata na učenje mlajših
otrok, ki morajo začeti razvijati svoje mehke veščine (npr. komunikacijske ve-
ščine in timsko delo) in imajo včasih težave z dolgotrajnim osredotočanjem na
računalniški zaslon. Za učence s posebnimi potrebami pa obstaja tveganje, da
bodo še bolj nazadovali. Večina otrok z učnimi težavami se namreč ne more
samostojno učiti pred računalnikom, zelo zahtevno jih je tudi nadzorovati. Po-
leg tega lahko izguba dnevne rutine, ki jo nudi šola, škodljivo vpliva na učen-
ce s posebnimi potrebami, ki so še posebej občutljivi na spremembe v učnem
okolju.
Tretjič, v tem obdobju izrednih razmer se lahko poveča neenakost na po-
dročju socialno-čustvenih veščin. Za otroke z nižjim socialno-ekonomskim sta-
tusom je bolj verjetno, da bodo izpostavljeni stresnemu domačemu okolju kot
njihovi vrstniki z višjim socialno-ekonomskim položajem. Poleg tega imajo
starši iz bolj privilegiranih okolij morda bolj razvite socialno-čustvene veščine
za obvladovanje težav, ki se pojavijo v daljšem obdobju zaprtja šol.
Četrtič, naraščajoč socialni razkorak v kognitivnih in socialno-čustvenih
spretnostih, ki jih povzroča COVID-19, lahko poleg kratkoročnih prinaša tudi
dolgoročne posledice. Vse večja neenakost lahko vztraja ali se čez čas celo po-
veča, kar lahko vpliva na poznejše učne rezultate in na prihodnjo uspešnost na
3 Ta ocena odraža povprečno znižanje rezultatov na testih učencev kot posledico tega, da so manj ča-
sa posvetili učenju v primerjavi s časom, ki ga temu namenijo v šoli.
4 Če povzamemo, je vrstni red ocenjene tedenske izgube znanja naslednji: Francija (osnovnošolsko
izobraževanje) > Nemčija (nižje in višje srednješolsko izobraževanje) > Italija (višje srednješolsko
izobraževanje).
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
le zamujeni čas učenja, te ocene jasno kažejo, da bo zapiranje šol v povprečju
povzročilo izgubo znanja. Čeprav naše ocene na tedenski ravni kažejo na izgu-
bo znanja med 0,82 % in 2,3 % standardnega odklona,3 je prava stopnja morda
večja, saj bodo k negativnim učinkom epidemije COVID-19 na dosežke učen-
cev verjetno prispevali tudi drugi dejavniki, kot so prikazani zgoraj. Poleg tega
je videti, da naše ocene podpirajo hipotezo, da je izguba znanja bolj opazna pri
mlajših učencih v primerjavi s starejšimi. 4
Drugič, učinek epidemije COVID-19 na dosežke učencev se spreminja gle-
de na socialno-ekonomski status. Učenci, ki prihajajo iz manj privilegiranih
okolij, utegnejo občutiti večji razkorak pri učenju v primerjavi z njihovimi bolj
privilegiranimi vrstniki.
Tako bi pričakovali, da bo COVID-19 vodil do večjih socialno-ekonomskih
razlik na področju uspeha učencev.
Kot je prikazano v nadaljevanju, neenakost utegne povzročiti razlike v več
dimenzijah in poddimenzijah.
Ta kriza lahko povzroči tudi večji razkorak v dosežkih med domačimi učen-
50 ci in učenci priseljenci in povsem mogoče je, da bodo učenci iz prikrajšanih
okolij občutili posebno hudo izgubo znanja, zlasti pri matematiki. Zapiranje šol
in prehod na spletno učenje lahko še posebej slabo vplivata na učenje mlajših
otrok, ki morajo začeti razvijati svoje mehke veščine (npr. komunikacijske ve-
ščine in timsko delo) in imajo včasih težave z dolgotrajnim osredotočanjem na
računalniški zaslon. Za učence s posebnimi potrebami pa obstaja tveganje, da
bodo še bolj nazadovali. Večina otrok z učnimi težavami se namreč ne more
samostojno učiti pred računalnikom, zelo zahtevno jih je tudi nadzorovati. Po-
leg tega lahko izguba dnevne rutine, ki jo nudi šola, škodljivo vpliva na učen-
ce s posebnimi potrebami, ki so še posebej občutljivi na spremembe v učnem
okolju.
Tretjič, v tem obdobju izrednih razmer se lahko poveča neenakost na po-
dročju socialno-čustvenih veščin. Za otroke z nižjim socialno-ekonomskim sta-
tusom je bolj verjetno, da bodo izpostavljeni stresnemu domačemu okolju kot
njihovi vrstniki z višjim socialno-ekonomskim položajem. Poleg tega imajo
starši iz bolj privilegiranih okolij morda bolj razvite socialno-čustvene veščine
za obvladovanje težav, ki se pojavijo v daljšem obdobju zaprtja šol.
Četrtič, naraščajoč socialni razkorak v kognitivnih in socialno-čustvenih
spretnostih, ki jih povzroča COVID-19, lahko poleg kratkoročnih prinaša tudi
dolgoročne posledice. Vse večja neenakost lahko vztraja ali se čez čas celo po-
veča, kar lahko vpliva na poznejše učne rezultate in na prihodnjo uspešnost na
3 Ta ocena odraža povprečno znižanje rezultatov na testih učencev kot posledico tega, da so manj ča-
sa posvetili učenju v primerjavi s časom, ki ga temu namenijo v šoli.
4 Če povzamemo, je vrstni red ocenjene tedenske izgube znanja naslednji: Francija (osnovnošolsko
izobraževanje) > Nemčija (nižje in višje srednješolsko izobraževanje) > Italija (višje srednješolsko
izobraževanje).
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
