Page 42 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 42
skim statusom pogosteje obiskovali šole, v katerih učitelji zaradi pomanjkanja
ali omejenih veščin IKT ne bi mogli v celoti izkoristiti tehnologij e-učenja. Ven-
dar rezultati iz mednarodne študije TALIS (Teaching and Learning Internatio-
nal Survey) 2018,19 v okviru katere so zbirali informacije o delovnih razmerah
učiteljev in učnem okolju v šolah, niso enoznačni. Kot je prikazano na sliki 10,
je po eni strani v večini držav EU (razen Slovenije, Francije, Hrvaške, Madžarske
in Belgije) za učitelje, ki imajo v razredih višje število20 učencev iz socialno-eko-
nomsko prikrajšanih okolij, v večji meri verjetno, da so poročali, da potrebujejo
strokovno izpopolnjevanje na področju veščin IKT za poučevanje. Kot je prika-
zano na sliki 11, pa je po drugi strani bolj verjetno, da učitelji, ki so se izobraže-
vali in/ali usposobili za uporabo IKT kot načina poučevanja, pogosteje delajo
v šolah in razredih z večjim deležem učencev s slabšim socialno-ekonomskim
položajem (razen Švedske, Madžarske, Estonije in Slovaške). Učiteljeva starost
lahko pomaga uskladiti ta očitno nasprotujoči si dokaz. Mlajši učitelji, ki so bi-
li pri izobraževanju in/ali usposabljanju bolj verjetno izpostavljeni digitalnim
tehnologijam, svojo poklicno pot začnejo v šolah z večjim številom manj privi-
42 legiranih učencev (Ingersoll 2004). Poleg tega se morda tudi bolj zavedajo po-
mena tehnologij in njihovega hitrega razvoja, s tem pa se želijo nenehno izpo-
polnjevati na tem področju.
Digitalne spretnosti učencev
V ogroženih gospodinjstvih niso samo starši tisti, ki nimajo osnovnih digital-
nih veščin, ampak lahko to velja tudi za njihove otroke. Takšne razmere tem
učencem onemogočajo, da bi v celoti izkoristili dejavnosti izobraževanja na
daljavo.21 Umar in Jalil (2012) trdita, da se zdi, kot je že omenjeno zgoraj, da so
otroci iz manj privilegiranih okolij manj izpostavljeni digitalnim tehnologijam
in aplikacijam (bodisi v šoli bodisi doma). Podatke iz raziskave ICILS (Medna-
rodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti) za leto 2018 je mo-
goče uporabiti za pregled povezave med družinskim ozadjem in digitalnimi
kompetencami. Pri raziskavi ICILS preverijo znanje osmošolcev (v nekaterih
državah pa devetošolcev) na dveh področjih: računalniška in informacijska
pismenost (RI) ter računalniško razmišljanje (RR22). Slika 12 prikazuje socialno-
19 Upoštevani so podatki za nižje sekundarno izobraževanje (ISCED 2).
20 Podatek se nanaša na razrede, v katerih je najmanj 30 % učencev prikrajšanih na social-
no-ekonomskem področju.
21 Študija iz Avstralije na primer kaže, da je 45 % učencev osnovnih uporabnikov digitalne tehnologi-
je (Kennedy et al. 2010).
22 Opomba pri prevodu: v slovenščini še nimamo slovenske ustreznice za angleški termin »com-
putational thinking«, zdi pa se, da računalniško razmišljanje morebiti ni najustreznejši pre-
vod, ker je preozek glede na pomen, ki ga temu področju daje raziskava ICILS.
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
ali omejenih veščin IKT ne bi mogli v celoti izkoristiti tehnologij e-učenja. Ven-
dar rezultati iz mednarodne študije TALIS (Teaching and Learning Internatio-
nal Survey) 2018,19 v okviru katere so zbirali informacije o delovnih razmerah
učiteljev in učnem okolju v šolah, niso enoznačni. Kot je prikazano na sliki 10,
je po eni strani v večini držav EU (razen Slovenije, Francije, Hrvaške, Madžarske
in Belgije) za učitelje, ki imajo v razredih višje število20 učencev iz socialno-eko-
nomsko prikrajšanih okolij, v večji meri verjetno, da so poročali, da potrebujejo
strokovno izpopolnjevanje na področju veščin IKT za poučevanje. Kot je prika-
zano na sliki 11, pa je po drugi strani bolj verjetno, da učitelji, ki so se izobraže-
vali in/ali usposobili za uporabo IKT kot načina poučevanja, pogosteje delajo
v šolah in razredih z večjim deležem učencev s slabšim socialno-ekonomskim
položajem (razen Švedske, Madžarske, Estonije in Slovaške). Učiteljeva starost
lahko pomaga uskladiti ta očitno nasprotujoči si dokaz. Mlajši učitelji, ki so bi-
li pri izobraževanju in/ali usposabljanju bolj verjetno izpostavljeni digitalnim
tehnologijam, svojo poklicno pot začnejo v šolah z večjim številom manj privi-
42 legiranih učencev (Ingersoll 2004). Poleg tega se morda tudi bolj zavedajo po-
mena tehnologij in njihovega hitrega razvoja, s tem pa se želijo nenehno izpo-
polnjevati na tem področju.
Digitalne spretnosti učencev
V ogroženih gospodinjstvih niso samo starši tisti, ki nimajo osnovnih digital-
nih veščin, ampak lahko to velja tudi za njihove otroke. Takšne razmere tem
učencem onemogočajo, da bi v celoti izkoristili dejavnosti izobraževanja na
daljavo.21 Umar in Jalil (2012) trdita, da se zdi, kot je že omenjeno zgoraj, da so
otroci iz manj privilegiranih okolij manj izpostavljeni digitalnim tehnologijam
in aplikacijam (bodisi v šoli bodisi doma). Podatke iz raziskave ICILS (Medna-
rodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti) za leto 2018 je mo-
goče uporabiti za pregled povezave med družinskim ozadjem in digitalnimi
kompetencami. Pri raziskavi ICILS preverijo znanje osmošolcev (v nekaterih
državah pa devetošolcev) na dveh področjih: računalniška in informacijska
pismenost (RI) ter računalniško razmišljanje (RR22). Slika 12 prikazuje socialno-
19 Upoštevani so podatki za nižje sekundarno izobraževanje (ISCED 2).
20 Podatek se nanaša na razrede, v katerih je najmanj 30 % učencev prikrajšanih na social-
no-ekonomskem področju.
21 Študija iz Avstralije na primer kaže, da je 45 % učencev osnovnih uporabnikov digitalne tehnologi-
je (Kennedy et al. 2010).
22 Opomba pri prevodu: v slovenščini še nimamo slovenske ustreznice za angleški termin »com-
putational thinking«, zdi pa se, da računalniško razmišljanje morebiti ni najustreznejši pre-
vod, ker je preozek glede na pomen, ki ga temu področju daje raziskava ICILS.
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
