Page 44 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 44
prebivalcev.24 Obstaja celo močna pozitivna korelacija med stopnjo izobrazbe
različnih generacij, kar negativno vpliva na učne dosežke učencev s statusom
priseljencev (glejte Entorf 2015). Postopek dodeljevanja učencev v šole bi bil
lahko tudi pomemben dejavnik, ki vpliva na učno vrzel med priseljenci in do-
mačini. Učenci priseljenci lahko tudi sistematično obiskujejo šole, ki imajo na
voljo manj sredstev in ki zaposlujejo manj izobražene ali usposobljene učite-
lje. Nenazadnje pa je tudi raven znanja uradnega jezika pomemben dejavnik,
ki vpliva na učne rezultate.
Glede na že obstoječo učno vrzel med učenci priseljenci in domačimi
učenci po vsej EU je mogoče predvideti, ali jo bo epidemija COVID-19 povečala
ali ne. Zanimivi dokazi so bili podani v raziskavi PISA 2018 in v Mednarodni raz-
iskavi bralne pismenosti PIRLS 2016.25 Čeprav je v raziskavi PIRLS mogoče opre-
deliti le prvo generacijo priseljencev,26 program PISA razlikuje med priseljenci
prve in druge generacije.27 V obeh zbirkah podatkov sta upoštevana dva od že
omenjenih kazalnikov, in sicer dostop do računalnika doma in lastna soba (kot
možnost učenja v mirnem kotičku doma).28
44 Delež otrok s statusom priseljenca in z dostopom do računalnika doma po
različnih državah je na podlagi raziskave PIRLS prikazan na sliki 13, na sliki 14 pa
na podlagi raziskave PISA. Medtem ko na sliki 13 ni videti jasnega vzorca v raz-
liki med priseljenci in domačini,29 to ne velja za sliko 14, kjer je v večini držav
opazen razmeroma velik razkorak. Vendar pa je na obeh slikah opazno, da pri
domačih učencih (oziroma v primeru PISE: pri šolajočih se 15-letnikih) obstaja
večja verjetnost za dostop do računalnika doma kot pri učencih priseljencih na
Portugalskem, Češkem, Slovaškem in v Franciji.
24 V kolikšni meri to drži, je seveda odvisno od tokov priseljevanja v različne države kot tudi njiho-
vih politik priseljevanja. V državah, kot sta Avstralija ali Kanada, ima večji delež priseljencev visoko
izobrazbo.
25 Učenci, ki so sodelovali v raziskavi PIRLS, se četrto leto formalno šolajo ali obiskujejo četrti razred in
so povprečno stari 9,5 let.
26 Raziskava PIRLS opredeljuje učence priseljence kot učence, ki so bili rojeni izven države, v kateri je
bil preizkus znanja izveden.
27 V raziskavi PISA so šolajoči se 15-letniki priseljenci prve generacije opredeljeni kot tisti rojeni v tuji-
ni, katerih starši so prav tako rojeni v tujini. Šolajoči se 15-letniki priseljenci druge generacije pa so
opredeljeni kot tisti, ki so rojeni v državi/na gospodarskem območju, kjer so opravili preizkus zna-
nja PISA, in katerih starši so rojeni v tujini.
28 reba je upoštevati, da podatki iz raziskav PISA in PIRLS niso povsem primerljivi iz dveh razlogov.
Prvič, sodelujoči otroci so različne starosti, saj so v raziskavi PIRLS mlajši (v povprečju stari 9,5 let) kot
v raziskavi PISA (15 let). Drugič, medtem ko raziskava PISA spremlja priseljence druge generacije, so
v raziskavi PIRLS vključeni v kategorijo »domačinov«. Glede na to, da gre priseljencem druge gene-
racije običajno slabše od domačinov, bi pričakovali, da bo razlika med domačini in priseljenci prve
generacije večja v raziskavi PISA kot PIRLS.
29 Podatki iz raziskave PIRLS (niso prikazani v raziskavi, vendar so dostopni na zahtevo) kažejo, da gle-
de dostopa do interneta ni pomembnih razlik med priseljenci in domačini.
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
različnih generacij, kar negativno vpliva na učne dosežke učencev s statusom
priseljencev (glejte Entorf 2015). Postopek dodeljevanja učencev v šole bi bil
lahko tudi pomemben dejavnik, ki vpliva na učno vrzel med priseljenci in do-
mačini. Učenci priseljenci lahko tudi sistematično obiskujejo šole, ki imajo na
voljo manj sredstev in ki zaposlujejo manj izobražene ali usposobljene učite-
lje. Nenazadnje pa je tudi raven znanja uradnega jezika pomemben dejavnik,
ki vpliva na učne rezultate.
Glede na že obstoječo učno vrzel med učenci priseljenci in domačimi
učenci po vsej EU je mogoče predvideti, ali jo bo epidemija COVID-19 povečala
ali ne. Zanimivi dokazi so bili podani v raziskavi PISA 2018 in v Mednarodni raz-
iskavi bralne pismenosti PIRLS 2016.25 Čeprav je v raziskavi PIRLS mogoče opre-
deliti le prvo generacijo priseljencev,26 program PISA razlikuje med priseljenci
prve in druge generacije.27 V obeh zbirkah podatkov sta upoštevana dva od že
omenjenih kazalnikov, in sicer dostop do računalnika doma in lastna soba (kot
možnost učenja v mirnem kotičku doma).28
44 Delež otrok s statusom priseljenca in z dostopom do računalnika doma po
različnih državah je na podlagi raziskave PIRLS prikazan na sliki 13, na sliki 14 pa
na podlagi raziskave PISA. Medtem ko na sliki 13 ni videti jasnega vzorca v raz-
liki med priseljenci in domačini,29 to ne velja za sliko 14, kjer je v večini držav
opazen razmeroma velik razkorak. Vendar pa je na obeh slikah opazno, da pri
domačih učencih (oziroma v primeru PISE: pri šolajočih se 15-letnikih) obstaja
večja verjetnost za dostop do računalnika doma kot pri učencih priseljencih na
Portugalskem, Češkem, Slovaškem in v Franciji.
24 V kolikšni meri to drži, je seveda odvisno od tokov priseljevanja v različne države kot tudi njiho-
vih politik priseljevanja. V državah, kot sta Avstralija ali Kanada, ima večji delež priseljencev visoko
izobrazbo.
25 Učenci, ki so sodelovali v raziskavi PIRLS, se četrto leto formalno šolajo ali obiskujejo četrti razred in
so povprečno stari 9,5 let.
26 Raziskava PIRLS opredeljuje učence priseljence kot učence, ki so bili rojeni izven države, v kateri je
bil preizkus znanja izveden.
27 V raziskavi PISA so šolajoči se 15-letniki priseljenci prve generacije opredeljeni kot tisti rojeni v tuji-
ni, katerih starši so prav tako rojeni v tujini. Šolajoči se 15-letniki priseljenci druge generacije pa so
opredeljeni kot tisti, ki so rojeni v državi/na gospodarskem območju, kjer so opravili preizkus zna-
nja PISA, in katerih starši so rojeni v tujini.
28 reba je upoštevati, da podatki iz raziskav PISA in PIRLS niso povsem primerljivi iz dveh razlogov.
Prvič, sodelujoči otroci so različne starosti, saj so v raziskavi PIRLS mlajši (v povprečju stari 9,5 let) kot
v raziskavi PISA (15 let). Drugič, medtem ko raziskava PISA spremlja priseljence druge generacije, so
v raziskavi PIRLS vključeni v kategorijo »domačinov«. Glede na to, da gre priseljencem druge gene-
racije običajno slabše od domačinov, bi pričakovali, da bo razlika med domačini in priseljenci prve
generacije večja v raziskavi PISA kot PIRLS.
29 Podatki iz raziskave PIRLS (niso prikazani v raziskavi, vendar so dostopni na zahtevo) kažejo, da gle-
de dostopa do interneta ni pomembnih razlik med priseljenci in domačini.
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
