Page 17 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 17
ovzetek 17
Večina izobraževalnih ustanov po svetu je marca 2020 z namenom preprečit-
ve širjenje bolezni COVID-19 prepovedala pouk v živo in ga nadomestila z uče-
njem in poučevanjem na daljavo. Nekatere države ponovnega odpiranja for-
malnega izobraževalnega sistema to šolsko leto ne bodo izvedle v celoti ali pa
ga bodo izvedle zgolj delno, medtem ko so druge države ponovno odpiranje
postopoma že izvedle v celoti ali zgolj delno.
Čeprav do take prekinitve pouka, kot jo je povzročila epidemija COVID-19,
doslej še ni prišlo, lahko iz ugotovitev ustreznih obstoječih raziskav, študij in
podatkov iz obdobja pred koronavirusno krizo pridobimo pomembne vpogle-
de o njenem potencialnem vplivu.
Čeprav je sprejetje učenja na daljavo ključnega pomena za zagotovitev
kontinuitete izobraževanja po fizičnem zaprtju šol, bodo učenci1 v povprečju
verjetno doživeli izgubo znanja. To trditev lahko obrazložimo z več argumenti.
Prvič, obstajajo dokazi, ki kažejo, da učenci med karanteno porabijo manj ča-
sa za učenje kot takrat, ko so šole odprte. Drugič, mnogi učenci, ki ostajajo do-
ma zaradi epidemije COVID-19, doživljajo stres in tesnobo, kar lahko negativno
vpliva na njihovo sposobnost osredotočanja na šolsko delo. Tretjič, zaradi za-
prtih šolskih ustanov in pomanjkanja osebnega stika imajo učenci manj zuna-
nje motivacije za izvajanje učnih dejavnosti. Po najbolj »konzervativnih« oce-
nah bodo učenci v Franciji, Italiji in Nemčiji tedensko utrpeli izgubo znanja, pri
kateri standardni odklon znaša med 0,82 in 2,3 %. Takšna izguba kaže na pos-
labšanje rezultatov preizkusov znanja, ki bi jih sicer dosegli učenci, ker porabi-
1 V nadaljevanju pri prevodu uporabljamo termin učenci tako za učence kot za dijake (oziroma sle-
dnjih, v kolikor ni pomembno ali posebej izpostavljeno, ne ločujemo). V Sloveniji je npr. večina 15-le-
tnikov, ki so vključeni v raziskavo PISA, pravzaprav dijakov.
Večina izobraževalnih ustanov po svetu je marca 2020 z namenom preprečit-
ve širjenje bolezni COVID-19 prepovedala pouk v živo in ga nadomestila z uče-
njem in poučevanjem na daljavo. Nekatere države ponovnega odpiranja for-
malnega izobraževalnega sistema to šolsko leto ne bodo izvedle v celoti ali pa
ga bodo izvedle zgolj delno, medtem ko so druge države ponovno odpiranje
postopoma že izvedle v celoti ali zgolj delno.
Čeprav do take prekinitve pouka, kot jo je povzročila epidemija COVID-19,
doslej še ni prišlo, lahko iz ugotovitev ustreznih obstoječih raziskav, študij in
podatkov iz obdobja pred koronavirusno krizo pridobimo pomembne vpogle-
de o njenem potencialnem vplivu.
Čeprav je sprejetje učenja na daljavo ključnega pomena za zagotovitev
kontinuitete izobraževanja po fizičnem zaprtju šol, bodo učenci1 v povprečju
verjetno doživeli izgubo znanja. To trditev lahko obrazložimo z več argumenti.
Prvič, obstajajo dokazi, ki kažejo, da učenci med karanteno porabijo manj ča-
sa za učenje kot takrat, ko so šole odprte. Drugič, mnogi učenci, ki ostajajo do-
ma zaradi epidemije COVID-19, doživljajo stres in tesnobo, kar lahko negativno
vpliva na njihovo sposobnost osredotočanja na šolsko delo. Tretjič, zaradi za-
prtih šolskih ustanov in pomanjkanja osebnega stika imajo učenci manj zuna-
nje motivacije za izvajanje učnih dejavnosti. Po najbolj »konzervativnih« oce-
nah bodo učenci v Franciji, Italiji in Nemčiji tedensko utrpeli izgubo znanja, pri
kateri standardni odklon znaša med 0,82 in 2,3 %. Takšna izguba kaže na pos-
labšanje rezultatov preizkusov znanja, ki bi jih sicer dosegli učenci, ker porabi-
1 V nadaljevanju pri prevodu uporabljamo termin učenci tako za učence kot za dijake (oziroma sle-
dnjih, v kolikor ni pomembno ali posebej izpostavljeno, ne ločujemo). V Sloveniji je npr. večina 15-le-
tnikov, ki so vključeni v raziskavo PISA, pravzaprav dijakov.
