Page 82 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 82
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
Pripravljenost za zaposlitev v tujini7 je pri domačijskem tipu še v naj-
večji meri odvisna od pričakovanega dohodka – največ teh študentov na-
mreč meni, da bi se v tujini zaposlili le , če bi bila plača tam bistveno višja
kot pa predvideni dohodek za delo doma, pri čemer se kažejo razlike tudi
med spoloma (ženske: 34 %; moški: 42 %). Hkrati se jim zaposlovanje v tuji-
ni zdi bolj verjetno v obdobju, v katerem si še ne bodo ustvarili lastne dru-
žine, vendar je presenetljivo, da bi to na neodhod v tujino v večji meri vpli-
valo pri kozmopolitskem tipu. Golob (2017) je na podoben način pojasnila
družbeni kontekst, v katerem se posameznik nahaja in ki deluje kot poten-
cialni vzročni sprožilec konstitucije posameznikovega notranjega sveta in
konstrukcije pomenov. Motivi za izmenjavo lahko izhajajo tudi iz nezaved-
nih dispozicij posameznikovega habitusa, ki vplivajo na njegovo delovan-
je in aspiracije ter se oblikujejo v odnosu do družbenih polj (Golob, 2017).
Odnos do EU in razlike v zaznavanju pomena jezikovnih
kompetenc
Pri obravnavi izmenjave je pomembno dejstvo, da shema Erasmusa, ki do-
loča strukturne vidike obreda prehoda, ustreza potrebam tržne ekonomije,
še posebej naraščajočim potrebam po specializiranih kvalifikacijah. V luči
individualizirane družbe je med mladimi prisotna težnja po doseganju us-
peha na podlagi individualnega truda, kar je povezano tudi z neoliberalni-
mi idejami atomizacije ekonomskega in političnega življenja (Genov, 2014).
Študenti se, kar je pri opazovanju njihove izobraževalne poti očitno, sooča-
jo z makrostrukturnimi učinki individualizacije. Učne načrte po bolonj-
skem sistemu sestavljajo številni izbirni moduli, pomembno vlogo pa igrajo
strukturni dejavniki, kot so ekonomske, družbene in socialne razmere.
Mobilnost mladih se navezuje na njihov odnos do EU ter na njihov
vpogled v globalne možnosti izmenjave in karierne priložnosti. Zanimi-
vo je tudi, kakšen odnos imajo mladi do Evropske unije ter kakšne so pri
tem razlike med domačijskim in kozmopolitskim tipom študentov. Razis-
kava med domačimi in tujimi študenti o njihovem odnosu do Evrope, o tre-
nutnih predstavah mladih o EU in njihovih morebitnih vizijah razvoja EU8
7 Q50 – V kolikšni meri se strinjate oziroma ne strinjate z naslednjimi trditvami? a) V
drugih državah bi se zaposlil(a), dokler si ne ustvarim svoje družine. b) V drugih dr-
žavah bi zaposlitev iskal(a) le v primeru, da dalj časa ne bi našel(a) zaposlitve doma.
c) V drugih državah bi se zaposlil(a) le, če bi bila plača bistveno višja kot v moji dr-
žavi.
8 Q3 - V kolikšni meri se strinjate oziroma se ne strinjate s spodnjimi trditvami? a)
Sem Evropejec/Evropejka. b) Ponosen(a) sem, da živim v Evropi. c) Čutim se kot del
82
Pripravljenost za zaposlitev v tujini7 je pri domačijskem tipu še v naj-
večji meri odvisna od pričakovanega dohodka – največ teh študentov na-
mreč meni, da bi se v tujini zaposlili le , če bi bila plača tam bistveno višja
kot pa predvideni dohodek za delo doma, pri čemer se kažejo razlike tudi
med spoloma (ženske: 34 %; moški: 42 %). Hkrati se jim zaposlovanje v tuji-
ni zdi bolj verjetno v obdobju, v katerem si še ne bodo ustvarili lastne dru-
žine, vendar je presenetljivo, da bi to na neodhod v tujino v večji meri vpli-
valo pri kozmopolitskem tipu. Golob (2017) je na podoben način pojasnila
družbeni kontekst, v katerem se posameznik nahaja in ki deluje kot poten-
cialni vzročni sprožilec konstitucije posameznikovega notranjega sveta in
konstrukcije pomenov. Motivi za izmenjavo lahko izhajajo tudi iz nezaved-
nih dispozicij posameznikovega habitusa, ki vplivajo na njegovo delovan-
je in aspiracije ter se oblikujejo v odnosu do družbenih polj (Golob, 2017).
Odnos do EU in razlike v zaznavanju pomena jezikovnih
kompetenc
Pri obravnavi izmenjave je pomembno dejstvo, da shema Erasmusa, ki do-
loča strukturne vidike obreda prehoda, ustreza potrebam tržne ekonomije,
še posebej naraščajočim potrebam po specializiranih kvalifikacijah. V luči
individualizirane družbe je med mladimi prisotna težnja po doseganju us-
peha na podlagi individualnega truda, kar je povezano tudi z neoliberalni-
mi idejami atomizacije ekonomskega in političnega življenja (Genov, 2014).
Študenti se, kar je pri opazovanju njihove izobraževalne poti očitno, sooča-
jo z makrostrukturnimi učinki individualizacije. Učne načrte po bolonj-
skem sistemu sestavljajo številni izbirni moduli, pomembno vlogo pa igrajo
strukturni dejavniki, kot so ekonomske, družbene in socialne razmere.
Mobilnost mladih se navezuje na njihov odnos do EU ter na njihov
vpogled v globalne možnosti izmenjave in karierne priložnosti. Zanimi-
vo je tudi, kakšen odnos imajo mladi do Evropske unije ter kakšne so pri
tem razlike med domačijskim in kozmopolitskim tipom študentov. Razis-
kava med domačimi in tujimi študenti o njihovem odnosu do Evrope, o tre-
nutnih predstavah mladih o EU in njihovih morebitnih vizijah razvoja EU8
7 Q50 – V kolikšni meri se strinjate oziroma ne strinjate z naslednjimi trditvami? a) V
drugih državah bi se zaposlil(a), dokler si ne ustvarim svoje družine. b) V drugih dr-
žavah bi zaposlitev iskal(a) le v primeru, da dalj časa ne bi našel(a) zaposlitve doma.
c) V drugih državah bi se zaposlil(a) le, če bi bila plača bistveno višja kot v moji dr-
žavi.
8 Q3 - V kolikšni meri se strinjate oziroma se ne strinjate s spodnjimi trditvami? a)
Sem Evropejec/Evropejka. b) Ponosen(a) sem, da živim v Evropi. c) Čutim se kot del
82
