Page 77 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 77
evropska študijska mobilnost in karierni načrti mladih
sokošolskemu osebju, oziroma okoli 34.000 študentov je prejelo nepovrat-
na sredstva za odhod v partnerske države.
Mednarodnoprimerjalni pogled pa vendarle pokaže tudi meje evrop-
ske (študijske) mobilnosti. Glede na Poročilo o mobilnosti 2019 (EK, 2019a)
je bilo leta 2018 v EU 17,6 milijona preseljencev, med katerimi je bilo 12,9
milijona delovno sposobnih oseb (20–64 let), kar pomeni, da je 4,2 % delov-
no sposobnega prebivalstva EU delalo v drugi državi EU. Približno polovi-
co mobilne delovne sile znotraj EU gostita Nemčija in Združeno kraljestvo,
največji delež delovne sile glede na prebivalstvo posamezne države pa pri-
haja iz Litve, Romunije in Hrvaške (EK, 2019a). Poročilo tudi kaže, da po-
lovica preseljencev ostaja v gostiteljski državi za obdobje enega do štirih let.
V primerjavi z ZDA, kjer tretjina državljanov (32 %) živi zunaj države, v ka-
teri so se rodili, je to še vedno malo.
Evropski javnopolitični dokumenti opozarjajo tudi na družbeno-eko-
nomske razlike kot dejavnik študijske mobilnosti (Eurostudent VI Short
Report (2016–2018); Eurostudent VI Database; Eurostudent VI - Synopsis
of Indicators (2016-2018). Več je namreč preseljevanja v države članice z li-
beralnimi ali socialdemokratskimi režimi in v države z bolj razvitim soci-
alnim varstvom, saj imajo študenti v njih boljše zaposlitvene priložnosti. Po
zadnjem poročilu Eurostudent VI - Overview and selected findings (2016–
2018) (Gril, Bijuklič in Autor, 2018; EK, 2020c) je 51 % študentov v času iz-
menjave opravljalo tudi delo za plačilo.
Dejavniki študijske mobilnosti in karierne poti
med študenti FDV
Cilji, metoda raziskave in zbiranje podatkov
Anketni vprašalnik je vključeval več različnih sklopov: spraševali smo o
odnosu mladih do EU in njihovih vizij Evrope v prihodnosti; o njihovi in-
formiranosti in participaciji v EU; o karierni mobilnosti in vrednotah. V
tem prispevku se osredotočamo na vprašanje, kako o svoji prihodnosti raz-
mišljajo mladi in kako so različne vizije o njihovi prihodnosti odvisne od iz-
kušenj s študijsko mobilnostjo in njihovo karierno potjo ali pa pogojene z nji-
mi. V tem sklopu so bila za nas ključna naslednja vprašanja: Ali so/bodo
študenti opravili študij na tuji univerzi? Kateri so glavni razlogi za njihovo
mobilnost? Zakaj mladi sploh odidejo v tujino oz. kaj jih od študijske mobil-
nosti znotraj Evrope odvrača? Kakšno vlogo ima pri evropski integraciji štu-
dijski program Erasmus+ in kaj prinaša v luči zaposlitvenih karier mladih?
77
sokošolskemu osebju, oziroma okoli 34.000 študentov je prejelo nepovrat-
na sredstva za odhod v partnerske države.
Mednarodnoprimerjalni pogled pa vendarle pokaže tudi meje evrop-
ske (študijske) mobilnosti. Glede na Poročilo o mobilnosti 2019 (EK, 2019a)
je bilo leta 2018 v EU 17,6 milijona preseljencev, med katerimi je bilo 12,9
milijona delovno sposobnih oseb (20–64 let), kar pomeni, da je 4,2 % delov-
no sposobnega prebivalstva EU delalo v drugi državi EU. Približno polovi-
co mobilne delovne sile znotraj EU gostita Nemčija in Združeno kraljestvo,
največji delež delovne sile glede na prebivalstvo posamezne države pa pri-
haja iz Litve, Romunije in Hrvaške (EK, 2019a). Poročilo tudi kaže, da po-
lovica preseljencev ostaja v gostiteljski državi za obdobje enega do štirih let.
V primerjavi z ZDA, kjer tretjina državljanov (32 %) živi zunaj države, v ka-
teri so se rodili, je to še vedno malo.
Evropski javnopolitični dokumenti opozarjajo tudi na družbeno-eko-
nomske razlike kot dejavnik študijske mobilnosti (Eurostudent VI Short
Report (2016–2018); Eurostudent VI Database; Eurostudent VI - Synopsis
of Indicators (2016-2018). Več je namreč preseljevanja v države članice z li-
beralnimi ali socialdemokratskimi režimi in v države z bolj razvitim soci-
alnim varstvom, saj imajo študenti v njih boljše zaposlitvene priložnosti. Po
zadnjem poročilu Eurostudent VI - Overview and selected findings (2016–
2018) (Gril, Bijuklič in Autor, 2018; EK, 2020c) je 51 % študentov v času iz-
menjave opravljalo tudi delo za plačilo.
Dejavniki študijske mobilnosti in karierne poti
med študenti FDV
Cilji, metoda raziskave in zbiranje podatkov
Anketni vprašalnik je vključeval več različnih sklopov: spraševali smo o
odnosu mladih do EU in njihovih vizij Evrope v prihodnosti; o njihovi in-
formiranosti in participaciji v EU; o karierni mobilnosti in vrednotah. V
tem prispevku se osredotočamo na vprašanje, kako o svoji prihodnosti raz-
mišljajo mladi in kako so različne vizije o njihovi prihodnosti odvisne od iz-
kušenj s študijsko mobilnostjo in njihovo karierno potjo ali pa pogojene z nji-
mi. V tem sklopu so bila za nas ključna naslednja vprašanja: Ali so/bodo
študenti opravili študij na tuji univerzi? Kateri so glavni razlogi za njihovo
mobilnost? Zakaj mladi sploh odidejo v tujino oz. kaj jih od študijske mobil-
nosti znotraj Evrope odvrača? Kakšno vlogo ima pri evropski integraciji štu-
dijski program Erasmus+ in kaj prinaša v luči zaposlitvenih karier mladih?
77
