Page 84 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 84
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
Sklep
Program Erasmus+ je postal pomemben del razvojne strategije EU do leta
2020 (Jones, 2017), ideja mobilnosti pa je postala pomembna tudi v širšem
evropskem izobraževalnem prostoru (EK, 2017a, 2017b). Slovenske in med-
narodne raziskave na področju študijske mobilnosti (Breznik in Đaković,
2016; Čelebič, 2008), pa tudi rezultati naše raziskave opozarjajo na mno-
gotere, še posebej družbeno-ekonomske razsežnosti študijske mobilnosti.
Odhodna in vhodna mobilnost glede na velikost študentske populacije v
vsaki državi je odvisna od ekonomskih, zgodovinskih, kulturnih in poli-
tičnih dejavnikov (Breznik in Đaković, 2016; Böttcher et al., 2016). Na štu-
dijsko mobilnost vplivajo tudi višina štipendije, možnosti za namestitev
in kakovost visokošolskega sistema. Pomemben dejavnik, ki vpliva na šte-
vilo tujih študentov, je jezik, v katerem poteka pedagoški proces (Čelebič,
2008), saj se študenti bolj odločajo za države, v katerih je učni jezik angle-
ški (OECD, Education at a Glance 2006).
Za slovenske študente je lahko ovira za nevključitev v študijsko mobil-
nost predvsem financiranje študija. Čelebič (2008) opozarja, da je to ovira
predvsem za posameznike in posameznice iz nižjih socialnih slojev. Doda-
ten finančni vir, poleg štipendije v okviru programa Erasmus, namreč po-
gosto predstavlja tudi finančni prispevek staršev, ki pa si ga lahko privošči-
jo družine z nadpovprečno visokim dohodkom. Zato je delež študentov iz
družin z nadpovprečno visokim dohodkom precej višji kot pa delež tistih iz
družin s podpovprečnim dohodkom (nadpovprečni: 36,6 %; podpovprečni:
14,9 %; povprečni: 48,4 %) (Čelebič, 2008).
Rezultati v članku predstavljenih statističnih analiz naše raziskave so
pokazali, da so možnosti mladih znotraj relativno homogenega vzorca di-
ferencirane in vsaj delno odvisne od nekaterih strukturnih dejavnikov. Po-
membni dejavniki, ki prispevajo k odločitvi študentov za mobilnost v okvi-
ru kariernih poti, so ekonomsko in socialno determinirani. Identificirali
smo jih le delno, a vendar lahko rečemo, da so ovire za odhod v tujino tesno
povezane predvsem z družinskimi obveznostmi študentov in s pomanjka-
njem finančnih sredstev. Za poglobljeno pojasnitev tu zaznanih ekonom-
skih in socialnih ozadij bi bila sicer potrebna podrobnejša analiza zbranih
podatkov, a omenjeno priča o pomembnih razlikah znotraj vzorca študen-
tov. Nekateri med njimi se, strukturno gledano, že v izhodišču soočajo z
manj spodbudnimi možnostmi za študijsko mobilnost. Skrb za družino,
starše ali svojce in prenizek finančni okvir niso stvar osebnih izbir, temveč
jih je treba nasloviti na ravni politik za spodbujanje študijske mobilnosti.
84
Sklep
Program Erasmus+ je postal pomemben del razvojne strategije EU do leta
2020 (Jones, 2017), ideja mobilnosti pa je postala pomembna tudi v širšem
evropskem izobraževalnem prostoru (EK, 2017a, 2017b). Slovenske in med-
narodne raziskave na področju študijske mobilnosti (Breznik in Đaković,
2016; Čelebič, 2008), pa tudi rezultati naše raziskave opozarjajo na mno-
gotere, še posebej družbeno-ekonomske razsežnosti študijske mobilnosti.
Odhodna in vhodna mobilnost glede na velikost študentske populacije v
vsaki državi je odvisna od ekonomskih, zgodovinskih, kulturnih in poli-
tičnih dejavnikov (Breznik in Đaković, 2016; Böttcher et al., 2016). Na štu-
dijsko mobilnost vplivajo tudi višina štipendije, možnosti za namestitev
in kakovost visokošolskega sistema. Pomemben dejavnik, ki vpliva na šte-
vilo tujih študentov, je jezik, v katerem poteka pedagoški proces (Čelebič,
2008), saj se študenti bolj odločajo za države, v katerih je učni jezik angle-
ški (OECD, Education at a Glance 2006).
Za slovenske študente je lahko ovira za nevključitev v študijsko mobil-
nost predvsem financiranje študija. Čelebič (2008) opozarja, da je to ovira
predvsem za posameznike in posameznice iz nižjih socialnih slojev. Doda-
ten finančni vir, poleg štipendije v okviru programa Erasmus, namreč po-
gosto predstavlja tudi finančni prispevek staršev, ki pa si ga lahko privošči-
jo družine z nadpovprečno visokim dohodkom. Zato je delež študentov iz
družin z nadpovprečno visokim dohodkom precej višji kot pa delež tistih iz
družin s podpovprečnim dohodkom (nadpovprečni: 36,6 %; podpovprečni:
14,9 %; povprečni: 48,4 %) (Čelebič, 2008).
Rezultati v članku predstavljenih statističnih analiz naše raziskave so
pokazali, da so možnosti mladih znotraj relativno homogenega vzorca di-
ferencirane in vsaj delno odvisne od nekaterih strukturnih dejavnikov. Po-
membni dejavniki, ki prispevajo k odločitvi študentov za mobilnost v okvi-
ru kariernih poti, so ekonomsko in socialno determinirani. Identificirali
smo jih le delno, a vendar lahko rečemo, da so ovire za odhod v tujino tesno
povezane predvsem z družinskimi obveznostmi študentov in s pomanjka-
njem finančnih sredstev. Za poglobljeno pojasnitev tu zaznanih ekonom-
skih in socialnih ozadij bi bila sicer potrebna podrobnejša analiza zbranih
podatkov, a omenjeno priča o pomembnih razlikah znotraj vzorca študen-
tov. Nekateri med njimi se, strukturno gledano, že v izhodišču soočajo z
manj spodbudnimi možnostmi za študijsko mobilnost. Skrb za družino,
starše ali svojce in prenizek finančni okvir niso stvar osebnih izbir, temveč
jih je treba nasloviti na ravni politik za spodbujanje študijske mobilnosti.
84
