Page 85 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 85
evropska študijska mobilnost in karierni načrti mladih
Hkrati pa se zdi, da so karierni načrti vendarle vsaj do neke mere od-
raz individualnih želja in izbir. V zvezi z raziskovalnimi vprašanji smo na-
dalje ugotovili, da imajo mladi o svoji prihodnosti različne vizije, ki so
precej odvisne od njihovih izkušenj s študijsko mobilnostjo in z njihovo
karierno potjo oziroma so pogojene z njimi. Rezultati statističnih analiz
med drugim poudarjajo razlike med dvema podskupinama znotraj vzorca
študentov, in sicer med »domačijskim tipom«, ki ga predstavljajo tisti, ki se
za študijsko mobilnost niso odločili in se zanjo tudi v prihodnje ne name-
ravajo odločiti, in »kozmopolitskim tipom«, ki je študijsko in tudi karier-
no mobilnejši. Razlike med tema skupinama so še posebej razvidne v tem,
kak pomen pripisujejo učenju jezikov in spoznavanju drugih kultur. Sled-
nje govori v prid tezi, da je multikulturnost pogojena tudi z določenimi uč-
nimi kompetencami in predznanji. Po drugi strani študijska mobilnost širi
tudi siceršnje možnosti za karierne poti mladih, kar govori v prid tezi, da
se s programom Erasmus+ bistveno povečuje tudi fizična mobilnost mla-
dih, posledično pa mladi svojo predstavo o prihodnosti lažje umeščajo tudi
onstran nacionalnih meja. Ravno z izrazito večjo odprtostjo do kariernih
poti v tujini so se študenti, ki izkušnjo s študijem v tujini že imajo, izkazali
za bistveno drugačne od študentov domačijskega tipa, ki ostajajo tudi v od-
nosu do lastnih vizij prihodnosti bolj navezani na dom in možnosti znotraj
obstoječih nacionalnih meja. Zdi se, da je s tem delno povezana tudi njiho-
va osebna vizija poteka lastnega družinskega življenja.
Omenjeni pozitivni učinek študijskih izmenjav (zaznaven pri eni sku-
pini študentov) kaže jasno sporočilo, obenem pa opozarja tudi pomembno
strukturno omejitev. Mladi »domačijskega tipa« so namreč manj prožni in
manj mobilni predvsem zaradi specifičnih socialnih in ekonomskih ovir.
To govori o pomembnih razkorakih pri karierni mobilnosti mladih, koli-
kor je o njej mogoče sklepati znotraj tega specifičnega namenskega vzorca.
Naša raziskava ponuja še vrsto drugih dilem (vključno s spolnimi razlika-
mi), ki bi jih veljalo nasloviti v prihodnje z dodatno analizo podatkov, že
delni rezultati pa pričajo o potrebi po bolj poglobljenem raziskovanju raz-
mer, v katerih živijo ravno tisti študenti, ki se za študijsko mobilnost težko
ali neradi odločajo.
Literatura
Arnett, J. Jeffrey. Emerging Adulthood: The Winding Road from Late Teens
through the Twenties. Oxford, New York: Oxford University Press, 2004.
85
Hkrati pa se zdi, da so karierni načrti vendarle vsaj do neke mere od-
raz individualnih želja in izbir. V zvezi z raziskovalnimi vprašanji smo na-
dalje ugotovili, da imajo mladi o svoji prihodnosti različne vizije, ki so
precej odvisne od njihovih izkušenj s študijsko mobilnostjo in z njihovo
karierno potjo oziroma so pogojene z njimi. Rezultati statističnih analiz
med drugim poudarjajo razlike med dvema podskupinama znotraj vzorca
študentov, in sicer med »domačijskim tipom«, ki ga predstavljajo tisti, ki se
za študijsko mobilnost niso odločili in se zanjo tudi v prihodnje ne name-
ravajo odločiti, in »kozmopolitskim tipom«, ki je študijsko in tudi karier-
no mobilnejši. Razlike med tema skupinama so še posebej razvidne v tem,
kak pomen pripisujejo učenju jezikov in spoznavanju drugih kultur. Sled-
nje govori v prid tezi, da je multikulturnost pogojena tudi z določenimi uč-
nimi kompetencami in predznanji. Po drugi strani študijska mobilnost širi
tudi siceršnje možnosti za karierne poti mladih, kar govori v prid tezi, da
se s programom Erasmus+ bistveno povečuje tudi fizična mobilnost mla-
dih, posledično pa mladi svojo predstavo o prihodnosti lažje umeščajo tudi
onstran nacionalnih meja. Ravno z izrazito večjo odprtostjo do kariernih
poti v tujini so se študenti, ki izkušnjo s študijem v tujini že imajo, izkazali
za bistveno drugačne od študentov domačijskega tipa, ki ostajajo tudi v od-
nosu do lastnih vizij prihodnosti bolj navezani na dom in možnosti znotraj
obstoječih nacionalnih meja. Zdi se, da je s tem delno povezana tudi njiho-
va osebna vizija poteka lastnega družinskega življenja.
Omenjeni pozitivni učinek študijskih izmenjav (zaznaven pri eni sku-
pini študentov) kaže jasno sporočilo, obenem pa opozarja tudi pomembno
strukturno omejitev. Mladi »domačijskega tipa« so namreč manj prožni in
manj mobilni predvsem zaradi specifičnih socialnih in ekonomskih ovir.
To govori o pomembnih razkorakih pri karierni mobilnosti mladih, koli-
kor je o njej mogoče sklepati znotraj tega specifičnega namenskega vzorca.
Naša raziskava ponuja še vrsto drugih dilem (vključno s spolnimi razlika-
mi), ki bi jih veljalo nasloviti v prihodnje z dodatno analizo podatkov, že
delni rezultati pa pričajo o potrebi po bolj poglobljenem raziskovanju raz-
mer, v katerih živijo ravno tisti študenti, ki se za študijsko mobilnost težko
ali neradi odločajo.
Literatura
Arnett, J. Jeffrey. Emerging Adulthood: The Winding Road from Late Teens
through the Twenties. Oxford, New York: Oxford University Press, 2004.
85
