Page 74 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 74
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
izmenjavo v tujini, in drugič, kaj jih od študijske mobilnosti znotraj Evro-
pe morda odvrača. Z odgovori na navedena vprašanja želimo identificira-
ti morebitne ovire, ki nekatere skupine mladih destimulirajo na njihovi ka-
rierni poti v tujino, pa tudi ugotoviti, kakšno vlogo ima študijski program
Erasmus+ pri načrtovanju zaposlitvenih karier mladih.
Osrednja teza tega prispevka je, da se karierni načrti mladih znotraj
relativno homogene populacije diferencirajo in da so odvisni od mnogih
dejavnikov. To pomeni, da so karierni načrti sicer lahko odraz individual-
nih želja in izbir, a so hkrati odvisni tudi od specifičnih družbenih, social-
nih in kulturnih ozadij, v katerih se te izbire sploh lahko oblikujejo.
V prispevku predstavljamo ključne ugotovitve raziskave, ki je bila iz-
vedena jeseni 2018 na populaciji študentov prve in druge stopnje Fakultete
za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV) ter študentov, ki so prišli na
mednarodno študijsko izmenjavo na FDV. Podatki so bili zbrani s spletnim
anketiranjem, ki je potekalo od 7. 11. 2018 do 19. 12. 2018.
V prispevku najprej predstavimo podrobnejši pregled literature in jav-
nopolitičnih dokumentov o dejavnikih študijske mobilnosti. V empirič-
nem delu predstavimo rezultate kvantitativne analize podatkov raziskave
med študenti FDV, v zaključku pa empirične ugotovitve primerjamo z ugo-
tovitvami predhodnih primerljivih raziskav.
Strukturni in individualni dejavniki študijske mobilnosti
Ugotovitve znanstvene literature
Na prelomu tisočletja so raziskovalci ugotavljali, da sodobni tehnološki
razvoj in družbene spremembe, še posebej erozija družbenih spon, omo-
gočajo večjemu številu mladih po vsej Evropi, da v življenjskem obdobju
oblikovanja identitete in osebnega razvoja dlje časa preživijo izven svojega
matičnega okolja (Arnett, 2004). A izkazalo se je, da je mobilnost mladih
precej odvisna od različnih dejavnikov, predvsem od njihove izobrazbe, iz-
kušenj, družbeno-ekonomskega oz. socialnega položaja in spola (Kondak-
ci et al., 2018; Kelly, McGuinness, O‘Connell, 2012; Kogan in Unt, 2006).
Souto-Otero (2008) sta opozorila na to, da so študentje menili, da je
bila štipendija, ki so jo prejeli, premajhna, in na to, da je stopnja izobrazbe
staršev pomemben dejavnik udeležbe mladih v programu Erasmus+ (so-
delovalo je namreč več študentov, katerih starši so zaključili visokošolsko
izobrazbo). Van Bouwel in Veugelers (2013) sta ugotovila, da množičnost
in usmeritev študentskih tokov pojasnjujeta kakovost visokošolskega siste-
74
izmenjavo v tujini, in drugič, kaj jih od študijske mobilnosti znotraj Evro-
pe morda odvrača. Z odgovori na navedena vprašanja želimo identificira-
ti morebitne ovire, ki nekatere skupine mladih destimulirajo na njihovi ka-
rierni poti v tujino, pa tudi ugotoviti, kakšno vlogo ima študijski program
Erasmus+ pri načrtovanju zaposlitvenih karier mladih.
Osrednja teza tega prispevka je, da se karierni načrti mladih znotraj
relativno homogene populacije diferencirajo in da so odvisni od mnogih
dejavnikov. To pomeni, da so karierni načrti sicer lahko odraz individual-
nih želja in izbir, a so hkrati odvisni tudi od specifičnih družbenih, social-
nih in kulturnih ozadij, v katerih se te izbire sploh lahko oblikujejo.
V prispevku predstavljamo ključne ugotovitve raziskave, ki je bila iz-
vedena jeseni 2018 na populaciji študentov prve in druge stopnje Fakultete
za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV) ter študentov, ki so prišli na
mednarodno študijsko izmenjavo na FDV. Podatki so bili zbrani s spletnim
anketiranjem, ki je potekalo od 7. 11. 2018 do 19. 12. 2018.
V prispevku najprej predstavimo podrobnejši pregled literature in jav-
nopolitičnih dokumentov o dejavnikih študijske mobilnosti. V empirič-
nem delu predstavimo rezultate kvantitativne analize podatkov raziskave
med študenti FDV, v zaključku pa empirične ugotovitve primerjamo z ugo-
tovitvami predhodnih primerljivih raziskav.
Strukturni in individualni dejavniki študijske mobilnosti
Ugotovitve znanstvene literature
Na prelomu tisočletja so raziskovalci ugotavljali, da sodobni tehnološki
razvoj in družbene spremembe, še posebej erozija družbenih spon, omo-
gočajo večjemu številu mladih po vsej Evropi, da v življenjskem obdobju
oblikovanja identitete in osebnega razvoja dlje časa preživijo izven svojega
matičnega okolja (Arnett, 2004). A izkazalo se je, da je mobilnost mladih
precej odvisna od različnih dejavnikov, predvsem od njihove izobrazbe, iz-
kušenj, družbeno-ekonomskega oz. socialnega položaja in spola (Kondak-
ci et al., 2018; Kelly, McGuinness, O‘Connell, 2012; Kogan in Unt, 2006).
Souto-Otero (2008) sta opozorila na to, da so študentje menili, da je
bila štipendija, ki so jo prejeli, premajhna, in na to, da je stopnja izobrazbe
staršev pomemben dejavnik udeležbe mladih v programu Erasmus+ (so-
delovalo je namreč več študentov, katerih starši so zaključili visokošolsko
izobrazbo). Van Bouwel in Veugelers (2013) sta ugotovila, da množičnost
in usmeritev študentskih tokov pojasnjujeta kakovost visokošolskega siste-
74
