Page 75 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 75
evropska študijska mobilnost in karierni načrti mladih
ma države prejemnice in pomanjkanje možnosti za izobraževanje v doma-
či državi.
Zelo pomembne pri mobilnosti mladih so tudi strukturne posebnosti,
kot so zahteve po delovni sili, nacionalne politike zaposlovanja, specifike
političnega režima (Barry, 2010; Bynner, 2005). Po mnenju nekaterih avtor-
jev sta ključna dejavnika za omenjeno mobilnost razredni in socialni polo-
žaj v družbi (Lehmann, 2004), nanjo pa močno vplivajo tudi dostop do glo-
balnih informacij (Kelly, 1999) in spodbude, ki jih ponujajo režimi/sistemi
socialnega varstva (Schels, 2013). Nadalje so študijska mobilnost in bodo-
če poklicne kariere odvisne od posebnih institucionalnih okolij ter izobra-
ževalnih sistemov in dostopa do trga dela (Kogan in Unt, 2006; Hannan in
dr., 1997).
Poleg strukturnih okoliščin pa je obseg študijske mobilnosti lahko tudi
rezultat povsem individualnih preferenc. Povezan je z osamosvajanjem in
graditvijo individualne avtonomije. Študijska mobilnost namreč ne pome-
ni le prehoda meje v fizičnem smislu, temveč vsaj do neke mere pomeni
tudi ločitev od skupnosti v simbolnem, fizičnem in emocionalnem smislu,
vključevanje v drugačno družbeno-kulturno okolje (Golob, 2017). Pred od-
ločitvijo za družino, zaposlitev in preostale vloge odraslega posameznika
ima torej mobilnost pomembno vlogo v materialnih in simbolnih praksah,
ki označujejo prehod iz adolescence v odraslost (Thomson in Taylor, 2005).
Bagnoli (2009), denimo, ugotavlja, da si mladi s potovanji pridobivajo nove
izkušnje in povečujejo individualni nadzor nad lastnim življenjem ter na ta
način spreminjajo scenarije konstrukcije osebnosti.
Raziskave opozarjajo tudi na emocionalne in kulturne ovire, ki soobli-
kujejo evropsko mobilnost mladih (Golob, 2017). Pri tem ne gre le za to, da
se posameznik sooča z emocionalnimi izzivi, povezanimi s podporo mo-
bilnosti doma in s slovesom od bližnjih ter pričakovanji glede življenjskih
sprememb, temveč tudi z jezikovnimi ovirami in družbenimi semantični-
mi razlikami.
V celoti gledano, se negativni dejavniki odločanja za študij v tujini
akumulirajo pri študentih iz nižjih socialnih slojev, kar nakazuje potrebo
po nacionalnih mehanizmih spodbujanja mobilnosti.
Ugotovitve javnopolitičnih dokumentov
Javnopolitični dokumenti Evropske unije govorijo o študijski mobilnosti
zelo pozitivno. Študijska mobilnost je ocenjena kot pomemben sprožilec
sprememb, modernizacije in višje kakovosti na vseh področjih življenja, saj
75
ma države prejemnice in pomanjkanje možnosti za izobraževanje v doma-
či državi.
Zelo pomembne pri mobilnosti mladih so tudi strukturne posebnosti,
kot so zahteve po delovni sili, nacionalne politike zaposlovanja, specifike
političnega režima (Barry, 2010; Bynner, 2005). Po mnenju nekaterih avtor-
jev sta ključna dejavnika za omenjeno mobilnost razredni in socialni polo-
žaj v družbi (Lehmann, 2004), nanjo pa močno vplivajo tudi dostop do glo-
balnih informacij (Kelly, 1999) in spodbude, ki jih ponujajo režimi/sistemi
socialnega varstva (Schels, 2013). Nadalje so študijska mobilnost in bodo-
če poklicne kariere odvisne od posebnih institucionalnih okolij ter izobra-
ževalnih sistemov in dostopa do trga dela (Kogan in Unt, 2006; Hannan in
dr., 1997).
Poleg strukturnih okoliščin pa je obseg študijske mobilnosti lahko tudi
rezultat povsem individualnih preferenc. Povezan je z osamosvajanjem in
graditvijo individualne avtonomije. Študijska mobilnost namreč ne pome-
ni le prehoda meje v fizičnem smislu, temveč vsaj do neke mere pomeni
tudi ločitev od skupnosti v simbolnem, fizičnem in emocionalnem smislu,
vključevanje v drugačno družbeno-kulturno okolje (Golob, 2017). Pred od-
ločitvijo za družino, zaposlitev in preostale vloge odraslega posameznika
ima torej mobilnost pomembno vlogo v materialnih in simbolnih praksah,
ki označujejo prehod iz adolescence v odraslost (Thomson in Taylor, 2005).
Bagnoli (2009), denimo, ugotavlja, da si mladi s potovanji pridobivajo nove
izkušnje in povečujejo individualni nadzor nad lastnim življenjem ter na ta
način spreminjajo scenarije konstrukcije osebnosti.
Raziskave opozarjajo tudi na emocionalne in kulturne ovire, ki soobli-
kujejo evropsko mobilnost mladih (Golob, 2017). Pri tem ne gre le za to, da
se posameznik sooča z emocionalnimi izzivi, povezanimi s podporo mo-
bilnosti doma in s slovesom od bližnjih ter pričakovanji glede življenjskih
sprememb, temveč tudi z jezikovnimi ovirami in družbenimi semantični-
mi razlikami.
V celoti gledano, se negativni dejavniki odločanja za študij v tujini
akumulirajo pri študentih iz nižjih socialnih slojev, kar nakazuje potrebo
po nacionalnih mehanizmih spodbujanja mobilnosti.
Ugotovitve javnopolitičnih dokumentov
Javnopolitični dokumenti Evropske unije govorijo o študijski mobilnosti
zelo pozitivno. Študijska mobilnost je ocenjena kot pomemben sprožilec
sprememb, modernizacije in višje kakovosti na vseh področjih življenja, saj
75
