Page 364 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 364
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja

egories: theatre literacy, theatre creation and theatre as a tool for achiev-
ing curriculum goals. The third category is divided further into teach-
ing approaches (drama in education, theatre in education), methods and
techniques. In recent years Drama Education has been developing most-
ly through informal educational courses since it is only a facultative part of
Primary School Teaching university programmes. A unified terminology
is necessary for the future research and scientific acknowledgment of Dra-
ma Education in Slovenia.
The Public Fund for Cultural Activities of the Republic of Slovenia (JSKD)
formed a working body to achieve consensus on proper scientific terminol-
ogy in Drama Education. The institutions represented in this group are as
follows: Faculty of Education, University of Ljubljana; Faculty of Educa-
tion, University of Primorska; National Education Institute of the Republic
of Slovenia; Association for Theatre in Education; Slovenian National The-
atre Museum; Association of Creatives Taka tuka. Terminology presented
in the following paper is the consensus of all the mentioned representatives.
Keywords: drama education, terminology, theater literacy, theater creation,
integrated learning approaches

Nika Bedek, Maruša Loboda, Urška Žerak, Janez Vogrinc,
Mojca Juriševič
Mentalne reprezentacije študentov pedagoških smeri
do nadarjenih in njihovega izobraževanja
V prispevku se osredinjamo na ugotavljanje mentalnih reprezentacij štu-
dentov – prihodnjih učiteljev – o nadarjenih učencih in njihovem izobraže-
vanju z uporabo analize skupinskih asociacij (AGA), ki na področju obrav-
nave nadarjenih še ni bila uporabljena. S prečnim raziskovalnim pristopom
ugotavljamo, kakšne pomene mlajši (n = 50) in starejši študenti (n = 50) pri-
pisujejo dvema izbranima pojmoma ob predpostavki, da osebni pomeni v
smislu pojmovnih zemljevidov pomembno sooblikujejo njihov vrednotni
sistem in stališča, omogočajo komunikacijo in narekujejo strokovni pri-
stop oziroma vedenje. Prepoznane semantične kategorije analiziranih aso-
ciacij kažejo, da mentalne reprezentacije pojma nadarjeni učenec za sodelu-
joče študente predstavljajo predvsem psihosocialne značilnosti nadarjenih
učencev (npr. pameten, nadpovprečen, vedoželjen), v šoli na splošno ali na
enem ali več predmetnih področjih, med katerimi so eksplicitno navede-
ni umetnost, matematika in šport. Gre za predstave, da so nadarjeni učenci
superiorni na splošno ali na posameznih področjih šolskega učenja, pri če-

364
   359   360   361   362   363   364   365   366   367   368   369