Page 357 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 357
povzetki ■ summaries
nomic circumstances are the main obstacles. Here, gender differences are
also evident.
Keywords: Career mobility, Erasmus study programme, students, quanti-
tative research, Europe
Maruša Hauptman Komotar
Mobilnost študentov v primerjalni perspektivi:
Slovenija in Nizozemska
Prispevek se ukvarja z razvojem in izvajanjem politik, strategij in praks na
področju mobilnosti študentov v Sloveniji in na Nizozemskem. Obe drža-
vi sta od leta 1999 članici Evropskega visokošolskega prostora in s tem bo-
lonjskega procesa, vendar v raziskovanju visokega šolstva nista pogosto v
središču primerjalnih analiz. V tem okviru išče prispevek odgovore na raz-
iskovalno vprašanje, kakšen poudarek namenjajo študentski mobilnosti
politike in strategije (internacionalizacije) na nacionalni in institucionalni
ravni slovenskega in nizozemskega visokega šolstva, in na tej podlagi ugo-
tavlja, ali se v njih opredeljeni cilji glede študentske mobilnosti tudi uresni-
čujejo v praksi. Uvodoma se osredotoča ločeno na slovenski in nizozemski
primer, kjer najprej preučuje izvajanje nacionalnih in institucionalnih po-
litik in strategij (internacionalizacije) visokega šolstva v kontekstu študent-
ske mobilnosti. Za tem podrobneje analizira tudi gibanja v dolgoročni (di-
plomski) in kratkoročni (kreditni) mobilnosti, s čimer zagotavlja ustrezno
iztočnico razprave o uresničevanju zastavljenih ciljev politik in strategij na
tem področju v praksi. Predhodna spoznanja umešča v nadaljevanju v kon-
tekst primerjalne analize in ugotavlja podobnosti in razlike v razvoju in iz-
vajanju politik, strategij in praks v študentski mobilnosti med obema pri-
meroma držav. V zaključnem delu postavlja (primerjalna) dognanja v širši
kontekst Evropskega visokošolskega prostora, kjer po eni strani s teoretski-
mi argumenti koncepta institucionalnega izomorfizma pojasnjuje razloge
v prid zbliževanju držav bolonjskega procesa na področju mobilnosti štu-
dentov, po drugi strani pa s priznavanjem omejitev tega teoretskega okvi-
ra izpostavlja vpliv kontekstualno pogojenih okoliščin, ki na nacionalni,
institucionalni in disciplinarni ravni posameznih visokošolskih sistemov
ustvarjajo tako priložnosti kot izzive za študentsko mobilnost.
Ključne besede: mobilnost študentov, internacionalizacija, Slovenija, Nizo-
zemska, evropski visokošolski prostor
357
nomic circumstances are the main obstacles. Here, gender differences are
also evident.
Keywords: Career mobility, Erasmus study programme, students, quanti-
tative research, Europe
Maruša Hauptman Komotar
Mobilnost študentov v primerjalni perspektivi:
Slovenija in Nizozemska
Prispevek se ukvarja z razvojem in izvajanjem politik, strategij in praks na
področju mobilnosti študentov v Sloveniji in na Nizozemskem. Obe drža-
vi sta od leta 1999 članici Evropskega visokošolskega prostora in s tem bo-
lonjskega procesa, vendar v raziskovanju visokega šolstva nista pogosto v
središču primerjalnih analiz. V tem okviru išče prispevek odgovore na raz-
iskovalno vprašanje, kakšen poudarek namenjajo študentski mobilnosti
politike in strategije (internacionalizacije) na nacionalni in institucionalni
ravni slovenskega in nizozemskega visokega šolstva, in na tej podlagi ugo-
tavlja, ali se v njih opredeljeni cilji glede študentske mobilnosti tudi uresni-
čujejo v praksi. Uvodoma se osredotoča ločeno na slovenski in nizozemski
primer, kjer najprej preučuje izvajanje nacionalnih in institucionalnih po-
litik in strategij (internacionalizacije) visokega šolstva v kontekstu študent-
ske mobilnosti. Za tem podrobneje analizira tudi gibanja v dolgoročni (di-
plomski) in kratkoročni (kreditni) mobilnosti, s čimer zagotavlja ustrezno
iztočnico razprave o uresničevanju zastavljenih ciljev politik in strategij na
tem področju v praksi. Predhodna spoznanja umešča v nadaljevanju v kon-
tekst primerjalne analize in ugotavlja podobnosti in razlike v razvoju in iz-
vajanju politik, strategij in praks v študentski mobilnosti med obema pri-
meroma držav. V zaključnem delu postavlja (primerjalna) dognanja v širši
kontekst Evropskega visokošolskega prostora, kjer po eni strani s teoretski-
mi argumenti koncepta institucionalnega izomorfizma pojasnjuje razloge
v prid zbliževanju držav bolonjskega procesa na področju mobilnosti štu-
dentov, po drugi strani pa s priznavanjem omejitev tega teoretskega okvi-
ra izpostavlja vpliv kontekstualno pogojenih okoliščin, ki na nacionalni,
institucionalni in disciplinarni ravni posameznih visokošolskih sistemov
ustvarjajo tako priložnosti kot izzive za študentsko mobilnost.
Ključne besede: mobilnost študentov, internacionalizacija, Slovenija, Nizo-
zemska, evropski visokošolski prostor
357
