Page 215 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 215
dejavniki doživljanja nasilja med mladostniki iz slovenije, hrvaške in švedske
lje kot so učenci ocenjevali svoje odnose z vrstniki, nižja je poročana sto-
pnja viktimizacije učencev, kar je skladno z rezultati predhodnih raziskav
(Sentse et al., 2015). Težavno vedenje se je pokazalo kot pozitiven napoved-
nik viktimizacije v vseh državah v prvem koraku, ko so bili preverjani zgolj
odnosi z vrstniki. Po vključitvi odnosov z učitelji težavno vedenje ni bilo
več statistično značilen napovednik viktimizacije. V predhodnih raziska-
vah se je težavno vedenje sicer pokazalo kot pozitivni napovednik viktimi-
zacije (Marengo et al. 2018).
Rezultati kažejo, da v vseh vključenih državah pomembno vlogo pri
doživljanju nasilja igrajo zaznave odnosa z učitelji s strani učencev, pri če-
mer so se negativni odnosi z učitelji izkazali kot pozitiven napovednik vik-
timizacije. Torej, slabše zaznavajo učenci svoje odnose z učitelji, večja verje-
tnost je, da so žrtve nasilja in obratno, kar je skladno z rezultati predhodnih
raziskav (Lucas-Molina idr., 2015). Ugotovljeno je bilo, da je dovolj, da so
odnosi z učitelji ustrezni in da jih učenci ne označujejo kot negativne (Sul-
kowski in Simmons, 2017). To učiteljem omogoča, da vplivajo na razredno
klimo, se učinkovito odzivajo na težave in pomagajo učencem, da se poču-
tijo varne in sprejete, kar lahko pomaga pri zmanjševanju doživljanja nasi-
lja med učenci (Jennings in Greenberg, 2009).
Čustvene in socialne kompetence sicer pojasnjujejo majhen delež va-
riance viktimizacije, a nobena preučevana kompetenca (samopodoba, em-
patija in samozavedanje) na nobenem izmed preučevanih vzorcev vik-
timizacije ne napoveduje statistično značilno. To je skladno z rezultati
metaanalize, ki prav tako ni našla povezave med empatijo in viktimizaci-
jo (Zych, Ttofi, and Farrington 2019), vendar je kontradiktorno rezultatom
ostalih raziskav, v katerih sta bila samopodoba in samozavedanje negativ-
na napovednika viktimizacije (Riggs and Brown 2017; Košir et al. 2018)de-
fined by non-judgmental and accepting awareness of the constant stream of
lived experience, during early adolescence. It was hypothesized that victi-
mization would predict lower levels of mindfulness over a 4-month period.
Study participants were 152 seventh and eighth grade students (female=51%,
Caucasian=35%, Hispanic/Latino=34%, African-American=13%, and mul-
ti-ethnic or other=18%.
V raziskavo so bile vključene tri različne države Evropske unije, ven-
dar se je pokazalo, da so si, kar zadeva dejavnike viktimizacije, med seboj
kar podobne. V vseh treh državah so se negativni odnosi z učitelji izkaza-
li za statistično značilen pozitiven napovednik viktimizacije, v Sloveniji in
na Hrvaškem pa so pozitivni odnosi z vrstniki statistično značilen napove-
215
lje kot so učenci ocenjevali svoje odnose z vrstniki, nižja je poročana sto-
pnja viktimizacije učencev, kar je skladno z rezultati predhodnih raziskav
(Sentse et al., 2015). Težavno vedenje se je pokazalo kot pozitiven napoved-
nik viktimizacije v vseh državah v prvem koraku, ko so bili preverjani zgolj
odnosi z vrstniki. Po vključitvi odnosov z učitelji težavno vedenje ni bilo
več statistično značilen napovednik viktimizacije. V predhodnih raziska-
vah se je težavno vedenje sicer pokazalo kot pozitivni napovednik viktimi-
zacije (Marengo et al. 2018).
Rezultati kažejo, da v vseh vključenih državah pomembno vlogo pri
doživljanju nasilja igrajo zaznave odnosa z učitelji s strani učencev, pri če-
mer so se negativni odnosi z učitelji izkazali kot pozitiven napovednik vik-
timizacije. Torej, slabše zaznavajo učenci svoje odnose z učitelji, večja verje-
tnost je, da so žrtve nasilja in obratno, kar je skladno z rezultati predhodnih
raziskav (Lucas-Molina idr., 2015). Ugotovljeno je bilo, da je dovolj, da so
odnosi z učitelji ustrezni in da jih učenci ne označujejo kot negativne (Sul-
kowski in Simmons, 2017). To učiteljem omogoča, da vplivajo na razredno
klimo, se učinkovito odzivajo na težave in pomagajo učencem, da se poču-
tijo varne in sprejete, kar lahko pomaga pri zmanjševanju doživljanja nasi-
lja med učenci (Jennings in Greenberg, 2009).
Čustvene in socialne kompetence sicer pojasnjujejo majhen delež va-
riance viktimizacije, a nobena preučevana kompetenca (samopodoba, em-
patija in samozavedanje) na nobenem izmed preučevanih vzorcev vik-
timizacije ne napoveduje statistično značilno. To je skladno z rezultati
metaanalize, ki prav tako ni našla povezave med empatijo in viktimizaci-
jo (Zych, Ttofi, and Farrington 2019), vendar je kontradiktorno rezultatom
ostalih raziskav, v katerih sta bila samopodoba in samozavedanje negativ-
na napovednika viktimizacije (Riggs and Brown 2017; Košir et al. 2018)de-
fined by non-judgmental and accepting awareness of the constant stream of
lived experience, during early adolescence. It was hypothesized that victi-
mization would predict lower levels of mindfulness over a 4-month period.
Study participants were 152 seventh and eighth grade students (female=51%,
Caucasian=35%, Hispanic/Latino=34%, African-American=13%, and mul-
ti-ethnic or other=18%.
V raziskavo so bile vključene tri različne države Evropske unije, ven-
dar se je pokazalo, da so si, kar zadeva dejavnike viktimizacije, med seboj
kar podobne. V vseh treh državah so se negativni odnosi z učitelji izkaza-
li za statistično značilen pozitiven napovednik viktimizacije, v Sloveniji in
na Hrvaškem pa so pozitivni odnosi z vrstniki statistično značilen napove-
215
