Page 21 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 21
r aziskovanje eduk acije in eduk acijske politike
je bila kybernetike tekhne – umetnost krmarjenja, navigacija, upravljanje
plovila na morju – pogosto uporabljena metafora. V Aristotelovi Nikoma-
hovi etiki najdemo odlomek, ki lahko pomaga pri rekonstrukciji druge, ne-
-instrumentalne dimenzije pojma u-pravljanja (kot delati prav, delati pra-
vično):
/…/ poudarimo, da se moramo pri razpravljanju o dejanjih zado-
voljiti z grobim orisom in da nima smisla o tem razpravljati z vso
natančnostjo. Saj smo že uvodoma poudarili, da se mora oblika
razprave prilagoditi obravnavani snovi. V območju dejavnosti in
koristnosti ni nič ustaljenega – podobno kot v vprašanjih zdrav-
ja. Kar velja za razpravo o splošnih vprašanjih, to velja še tem bolj
za posameznosti: tu je natančnost povsem izključena. Zakaj teh
posameznosti ni mogoče uravnavati po nekih strokovnih predpi-
sih ali navodilih, ampak ljudje morajo v svojih dejanjih upoštevati
vse okoliščine, ki spremljajo trenutno situacijo – prav tako, kot je
to v zdravniški ali krmarski stroki. (Aristotel, 1964: 1104 a)
Ko gre za območje dejavnosti in koristnosti, to je, za zadeve, ki se na-
našajo na človeška dejanja in za vprašanje, kaj je za nas dobro, si Aristotel
pomaga z nečem, kar v sodobnosti povezujemo z instrumentalnim umom:
zdravniška ali krmarska stroka. Kapitan ladje je lahko resnično dober člo-
vek, a za sodobno racionalnost nam v strahotnem viharju to ne pomaga;
pomaga lahko le njegova tehnična izurjenost. Tu pa preberemo še nekaj: v
tem, kar opredeljuje krmarjevo ali zdravnikovo kakovost, izurjenost, ni nič
ustaljenega; za prakticiranje takšnih poklicev velja, da ju ni mogoče uravna-
vati po nekih strokovnih predpisih ali navodilih, ampak morajo akterji v svo-
jih dejanjih upoštevati vse okoliščine, ki spremljajo trenutno situacijo. Nekaj
odstavkov pred tem mestom (1097 a) Aristotel – v očitni polemiki s Plato-
nom – dodaja, da védenje o »dobrem samem na sebi« ne bi prav nič pripo-
moglo k temu, da bi nekdo postal boljši zdravnik, kajti »zdravnik ne išče
/…/ ‚zdravja samega po sebi‘, ampak išče le človekovo zdravje, še več, išče
le zdravje konkretnega pacienta; saj mora vsak posamezen primer zdravi-
ti posebej« (kurziva P. Z.). Z drugimi besedami, v polju človeških zadev ni
načelnih in splošnih rešitev (»idej«), tako kot recimo v polju matematičnih
in podobnih problemov; tu ni rutinskih obrazcev ali receptov, ki bi jih lah-
ko brez poglabljanja v podrobnosti uporabili v vseh posameznih situacijah.
Skratka, tu »ni nič ustaljenega«.
21
je bila kybernetike tekhne – umetnost krmarjenja, navigacija, upravljanje
plovila na morju – pogosto uporabljena metafora. V Aristotelovi Nikoma-
hovi etiki najdemo odlomek, ki lahko pomaga pri rekonstrukciji druge, ne-
-instrumentalne dimenzije pojma u-pravljanja (kot delati prav, delati pra-
vično):
/…/ poudarimo, da se moramo pri razpravljanju o dejanjih zado-
voljiti z grobim orisom in da nima smisla o tem razpravljati z vso
natančnostjo. Saj smo že uvodoma poudarili, da se mora oblika
razprave prilagoditi obravnavani snovi. V območju dejavnosti in
koristnosti ni nič ustaljenega – podobno kot v vprašanjih zdrav-
ja. Kar velja za razpravo o splošnih vprašanjih, to velja še tem bolj
za posameznosti: tu je natančnost povsem izključena. Zakaj teh
posameznosti ni mogoče uravnavati po nekih strokovnih predpi-
sih ali navodilih, ampak ljudje morajo v svojih dejanjih upoštevati
vse okoliščine, ki spremljajo trenutno situacijo – prav tako, kot je
to v zdravniški ali krmarski stroki. (Aristotel, 1964: 1104 a)
Ko gre za območje dejavnosti in koristnosti, to je, za zadeve, ki se na-
našajo na človeška dejanja in za vprašanje, kaj je za nas dobro, si Aristotel
pomaga z nečem, kar v sodobnosti povezujemo z instrumentalnim umom:
zdravniška ali krmarska stroka. Kapitan ladje je lahko resnično dober člo-
vek, a za sodobno racionalnost nam v strahotnem viharju to ne pomaga;
pomaga lahko le njegova tehnična izurjenost. Tu pa preberemo še nekaj: v
tem, kar opredeljuje krmarjevo ali zdravnikovo kakovost, izurjenost, ni nič
ustaljenega; za prakticiranje takšnih poklicev velja, da ju ni mogoče uravna-
vati po nekih strokovnih predpisih ali navodilih, ampak morajo akterji v svo-
jih dejanjih upoštevati vse okoliščine, ki spremljajo trenutno situacijo. Nekaj
odstavkov pred tem mestom (1097 a) Aristotel – v očitni polemiki s Plato-
nom – dodaja, da védenje o »dobrem samem na sebi« ne bi prav nič pripo-
moglo k temu, da bi nekdo postal boljši zdravnik, kajti »zdravnik ne išče
/…/ ‚zdravja samega po sebi‘, ampak išče le človekovo zdravje, še več, išče
le zdravje konkretnega pacienta; saj mora vsak posamezen primer zdravi-
ti posebej« (kurziva P. Z.). Z drugimi besedami, v polju človeških zadev ni
načelnih in splošnih rešitev (»idej«), tako kot recimo v polju matematičnih
in podobnih problemov; tu ni rutinskih obrazcev ali receptov, ki bi jih lah-
ko brez poglabljanja v podrobnosti uporabili v vseh posameznih situacijah.
Skratka, tu »ni nič ustaljenega«.
21
