Page 20 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 20
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
ni zaključki, itd. To so nujna izhodišča, da se racionalne reforme lahko loti-
mo. Le z naslonitvijo na raziskovalne rezultate lahko postane reformni pro-
ces predvidljiv in uspešen, čeprav morda le do evalvacijskega poročila, ki
opozori na neuspeh določenih reformnih ukrepov in reformatorje sili, da
se odločijo za nadaljnje popravke sistema, za reformo reforme. Delovanje
vsakega družbenega podsistema je pod pritiskom tega, čemur se popular-
no reče »imperativ nenehnih sprememb«, to pa močno oteži življenje obli-
kovalcev politik. A brez »laboratorija« bi bili v še bolj brezupnem položaju.
Reforme podsistemov izvajajo pristojne oblasti, običajno vlade. Vlado
povezujemo s politično močjo in z izvajanjem te moči. Politična moč ure-
ja podsisteme preko nekega navidezno nevtralnega orodja, ki smo ga ime-
novali »administrativna stran«. Tej nasproti stoji »akademska stran«, torej
tista, ki je vezana na neko drugo moč, na moč znanja in na izvajanje te spe-
cifične moči. Vsaka od teh dveh strani deluje po drugačnih pravilih, znot-
raj drugačnega diskurza. Nekoliko poenostavljeno rečeno: ena stran misli,
druga stran pa upravlja. Videti je, kakor da je glagol upravljati tu rezervi-
ran zgolj za izvrševanje politične moči. Najprej se bomo malo zadržali pri
etimologiji.
Pojem »upravljanje« je v sodobnih jezikih pretežno administrativen,
instrumentalen pojem. SSKJ kot možnosti najprej omenja »upravljanje dr-
žave« ali »občine«, nato »upravljanje gozdov«, »upravljanje strojev« ipd.
Snojev (1997) etimološki slovar pa povezuje slovenski pojem »uprava« s hr-
vaškim »upraviti«, torej »usmeriti«, prvotno »delati prav«, kar kaže na šir-
ši pomenski horizont. Ta horizont je etimološko morda bolje prisoten v ne-
kem drugem izrazu, ki pa se v našem jeziku ni uveljavil in danes v njem
deluje kot relativno obrobna tujka. V mislih imam besede, ki koreninijo v
latinski gubernare. Čeprav so nekateri jeziki, npr. francoščina in anglešči-
na, obdržali tesnejši stik s tem latinskim korenom (le gouvernement; gover-
nance ipd.), pa samo zaradi tega ne moremo trditi, da tudi v teh jezikih iz
njega izhajajoči pojmi danes nimajo prvenstveno instrumentalnega pome-
na.
V takih primerih ob etimologiji pomaga tudi vpogled v zgodovino
idej. Starogrški kybernaein – v njem je ozadje latinskega gubernare – so-
dobna ušesa lahko povežejo s kibernetiko, sodobno interdisciplinarno zna-
nostjo o tehničnih, sociotehničnih in družbenih sistemih oz. njihovim
usmerjanjem v želeno smer, kot pravi ena izmed definicij. Takšna povezava
ima podlago, a še vedno poudarja instrumentalno dimenzijo, tako značil-
no za moderno dobo. Ko so antični filozofi razpravljali o človeških dejanjih,
20
ni zaključki, itd. To so nujna izhodišča, da se racionalne reforme lahko loti-
mo. Le z naslonitvijo na raziskovalne rezultate lahko postane reformni pro-
ces predvidljiv in uspešen, čeprav morda le do evalvacijskega poročila, ki
opozori na neuspeh določenih reformnih ukrepov in reformatorje sili, da
se odločijo za nadaljnje popravke sistema, za reformo reforme. Delovanje
vsakega družbenega podsistema je pod pritiskom tega, čemur se popular-
no reče »imperativ nenehnih sprememb«, to pa močno oteži življenje obli-
kovalcev politik. A brez »laboratorija« bi bili v še bolj brezupnem položaju.
Reforme podsistemov izvajajo pristojne oblasti, običajno vlade. Vlado
povezujemo s politično močjo in z izvajanjem te moči. Politična moč ure-
ja podsisteme preko nekega navidezno nevtralnega orodja, ki smo ga ime-
novali »administrativna stran«. Tej nasproti stoji »akademska stran«, torej
tista, ki je vezana na neko drugo moč, na moč znanja in na izvajanje te spe-
cifične moči. Vsaka od teh dveh strani deluje po drugačnih pravilih, znot-
raj drugačnega diskurza. Nekoliko poenostavljeno rečeno: ena stran misli,
druga stran pa upravlja. Videti je, kakor da je glagol upravljati tu rezervi-
ran zgolj za izvrševanje politične moči. Najprej se bomo malo zadržali pri
etimologiji.
Pojem »upravljanje« je v sodobnih jezikih pretežno administrativen,
instrumentalen pojem. SSKJ kot možnosti najprej omenja »upravljanje dr-
žave« ali »občine«, nato »upravljanje gozdov«, »upravljanje strojev« ipd.
Snojev (1997) etimološki slovar pa povezuje slovenski pojem »uprava« s hr-
vaškim »upraviti«, torej »usmeriti«, prvotno »delati prav«, kar kaže na šir-
ši pomenski horizont. Ta horizont je etimološko morda bolje prisoten v ne-
kem drugem izrazu, ki pa se v našem jeziku ni uveljavil in danes v njem
deluje kot relativno obrobna tujka. V mislih imam besede, ki koreninijo v
latinski gubernare. Čeprav so nekateri jeziki, npr. francoščina in anglešči-
na, obdržali tesnejši stik s tem latinskim korenom (le gouvernement; gover-
nance ipd.), pa samo zaradi tega ne moremo trditi, da tudi v teh jezikih iz
njega izhajajoči pojmi danes nimajo prvenstveno instrumentalnega pome-
na.
V takih primerih ob etimologiji pomaga tudi vpogled v zgodovino
idej. Starogrški kybernaein – v njem je ozadje latinskega gubernare – so-
dobna ušesa lahko povežejo s kibernetiko, sodobno interdisciplinarno zna-
nostjo o tehničnih, sociotehničnih in družbenih sistemih oz. njihovim
usmerjanjem v želeno smer, kot pravi ena izmed definicij. Takšna povezava
ima podlago, a še vedno poudarja instrumentalno dimenzijo, tako značil-
no za moderno dobo. Ko so antični filozofi razpravljali o človeških dejanjih,
20
