Page 208 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 208
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
vosti poročali v prejšnjih raziskavah (npr. Goodman, 2001). Podlestvica Te-
žave v v odnosu z vrstniki zajema 5 postavk, primer postavke je »Na splošno
sem med vrstniki priljubljen/-a.«; udeleženci so glede na njihovo strinja-
nje s posamezno postavko odgovarjali na 4-stopenjski lestvici (1 = močno
se ne strinjam, 4 = močno se strinjam). Na vseh vzorcih se je pokazala niz-
ka zanesljivost (Slovenija: Cronbachov α = 0,53; Švedska: Cronbachov α =
0,59; Hrvaška: Cronbachov α = 0,63). Razlog za to je lahko, da je uporabljeni
vprašalnik namenjen zaznavanju vedenjskih težav otrok in mladostnikov v
kliničnem okolju. O nižji zanesljivosti poročajo tudi prejšnje raziskave (Go-
odman, 2001). Podlestvica Prosocialno vedenje zajema 6 postavk, na kate-
re so se udeleženci na 4-stopenjski lestvici (1 = nikoli, 4 = pogosto) odzvali,
kako pogosto trditve veljajo zanje. Primer postavke: »Poskušam biti prija-
zen/-na do drugih.«. Na vseh vzorcih se je pokazala ustrezna zanesljivost
podlestvice prosocialnega vedenja (Slovenija: Cronbachov α = 0,82; Šved-
ska: Cronbachov α = 0,83; Hrvaška: Cronbachov α = 0,78), ki je višja kot v
predhodnih raziskavah (npr. Goodman, 2001).
Pozitivni odnosi z učitelji. Za preverjanje zaznanega pozitivnega odno-
sa z učitelji s strani učencev je bila uporabljena adaptirana verzija vprašalni-
ka Učitelj kot socialni kontekst (Teacher as Social Context, TASC; Belmont,
Skinner, Wellbron in Connell, 1992), saj so bile uporabljene le postavke, ki
merijo pozitivno plat odnosa med učenci in učitelji. Udeleženci so na 4-sto-
penjski lestvici (1 = za nobenega ali skoraj nobenega, 2 = za nekatere, 3 = za
večino, 4 = za vse ali skoraj vse) označili, za koliko njihovih učiteljev v ob-
dobju zadnjih štirih mesecev veljajo trditve. Lestvica je zajemala 9 postavk,
primer postavke: »Učitelji/-ce mi posvetijo svoj čas.«. Zanesljivost upora-
bljenega vprašalnika je bila na vseh vzorcih ustrezna (Slovenija: Cronbac-
hov α = 0,91; Švedska: Cronbachov α = 0,90; Hrvaška: Cronbachov α = 0,91).
Negativni odnosi z učitelji. Za merjenje zaznanega negativnega odnosa
med učenci in učitelji s strani učencev je bil uporabljen vprašalnik o zazna-
vi odnosa učitelja, ki je bil uporabljen znotraj raziskave PISA (OECD, 2017)
in mu je bila dodana postavka »V zadnjih 4 mesecih so učitelji/-ice vpili/-
-e name.«. Udeleženci so na 4-stopenjski lestvici (1 = za nobenega ali skoraj
nobenega, 4 = za vse ali skoraj vse) za koliko njihovih učiteljev v obdobju
zadnjih štirih mesecev veljajo trditve. Primer postavke: »V zadnjih 4 mese-
cih so me učitelji/-ice užalili/-e pred drugimi.« Lestvica zajema 6 postavk,
zanesljivost lestvice je bila na vseh vzorcih ustrezna (Slovenija: Cronbac-
hov α = 0,81; Švedska: Cronbachov α = 0,78; Hrvaška: Cronbachov α = 0,85).
208
vosti poročali v prejšnjih raziskavah (npr. Goodman, 2001). Podlestvica Te-
žave v v odnosu z vrstniki zajema 5 postavk, primer postavke je »Na splošno
sem med vrstniki priljubljen/-a.«; udeleženci so glede na njihovo strinja-
nje s posamezno postavko odgovarjali na 4-stopenjski lestvici (1 = močno
se ne strinjam, 4 = močno se strinjam). Na vseh vzorcih se je pokazala niz-
ka zanesljivost (Slovenija: Cronbachov α = 0,53; Švedska: Cronbachov α =
0,59; Hrvaška: Cronbachov α = 0,63). Razlog za to je lahko, da je uporabljeni
vprašalnik namenjen zaznavanju vedenjskih težav otrok in mladostnikov v
kliničnem okolju. O nižji zanesljivosti poročajo tudi prejšnje raziskave (Go-
odman, 2001). Podlestvica Prosocialno vedenje zajema 6 postavk, na kate-
re so se udeleženci na 4-stopenjski lestvici (1 = nikoli, 4 = pogosto) odzvali,
kako pogosto trditve veljajo zanje. Primer postavke: »Poskušam biti prija-
zen/-na do drugih.«. Na vseh vzorcih se je pokazala ustrezna zanesljivost
podlestvice prosocialnega vedenja (Slovenija: Cronbachov α = 0,82; Šved-
ska: Cronbachov α = 0,83; Hrvaška: Cronbachov α = 0,78), ki je višja kot v
predhodnih raziskavah (npr. Goodman, 2001).
Pozitivni odnosi z učitelji. Za preverjanje zaznanega pozitivnega odno-
sa z učitelji s strani učencev je bila uporabljena adaptirana verzija vprašalni-
ka Učitelj kot socialni kontekst (Teacher as Social Context, TASC; Belmont,
Skinner, Wellbron in Connell, 1992), saj so bile uporabljene le postavke, ki
merijo pozitivno plat odnosa med učenci in učitelji. Udeleženci so na 4-sto-
penjski lestvici (1 = za nobenega ali skoraj nobenega, 2 = za nekatere, 3 = za
večino, 4 = za vse ali skoraj vse) označili, za koliko njihovih učiteljev v ob-
dobju zadnjih štirih mesecev veljajo trditve. Lestvica je zajemala 9 postavk,
primer postavke: »Učitelji/-ce mi posvetijo svoj čas.«. Zanesljivost upora-
bljenega vprašalnika je bila na vseh vzorcih ustrezna (Slovenija: Cronbac-
hov α = 0,91; Švedska: Cronbachov α = 0,90; Hrvaška: Cronbachov α = 0,91).
Negativni odnosi z učitelji. Za merjenje zaznanega negativnega odnosa
med učenci in učitelji s strani učencev je bil uporabljen vprašalnik o zazna-
vi odnosa učitelja, ki je bil uporabljen znotraj raziskave PISA (OECD, 2017)
in mu je bila dodana postavka »V zadnjih 4 mesecih so učitelji/-ice vpili/-
-e name.«. Udeleženci so na 4-stopenjski lestvici (1 = za nobenega ali skoraj
nobenega, 4 = za vse ali skoraj vse) za koliko njihovih učiteljev v obdobju
zadnjih štirih mesecev veljajo trditve. Primer postavke: »V zadnjih 4 mese-
cih so me učitelji/-ice užalili/-e pred drugimi.« Lestvica zajema 6 postavk,
zanesljivost lestvice je bila na vseh vzorcih ustrezna (Slovenija: Cronbac-
hov α = 0,81; Švedska: Cronbachov α = 0,78; Hrvaška: Cronbachov α = 0,85).
208
