Page 206 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 206
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
nja, ki je razlog za večje število pozitivnih odnosov z vrstniki in tako tudi
prosocialno vedenje predstavlja varovalni dejavnik viktimizacije (Griese et
al., 2016). Nenazadnje pa obstaja tudi negativna plat vrstniških odnosov,
kot je npr. težavno vedenje učencev, ki zajema široko paleto neželenih ve-
denj, kot sta agresivnost in delinkventnost (Racz in McMahon, 2011). Pred-
hodne raziskave so pokazale, da lahko težavno vedenje viša možnost, da bo
učenec postal žrtev nasilnega vedenja (Marengo et al., 2018).
V šolskem kontekstu so pomembni tudi odnosi med učenci in učite-
lji. Raziskovalni izsledki kažejo na pomembno vlogo negativnih odnosov
med učenci in učitelji, ki so povezani z višjo stopnjo viktimizacije v šolskem
okolju (Lucas-Molina et al., 2015). Zaznan negativen odnos je tudi eden od
dejavnikov negativne razredne klime; slednja je lahko razlog za pojav vikti-
mizacije (Thornberg, Wänström in Pozzoli, 2017). Po drugi strani so v kon-
tekstu viktimizacije pomembni tudi pozitivni odnosi med učenci in učite-
lji. Učenci so bili namreč v manjši meri žrtve nasilja, če so odnos z učitelji
videli kot pozitiven (Elledge et al., 2016). Kot že omenjeno, so lahko ti od-
nosi so varovalni dejavnik viktimizacije in tudi kompenzacijski dejavnik,
saj podporni odnosi med učenci in učitelji blažijo vpliv nizke sprejetosti na
pojav viktimizacije pri učencih (ibid.).
Nenazadnje so pri viktimizaciji zelo pomembne tudi lastnosti na rav-
ni posameznika, kot so čustvene in socialne kompetence (Saarento et al.,
2013). Med čustvene in socialne kompetence znotraj modela CASEL uvr-
ščamo samozavedanje, samouravnavanje, socialno zavedanje, odgovorno
sprejemanje odločitev in uspešno upravljanje z odnosi (Durlak et al., 2011).
Učenci, ki so bolj čustveno in socialno kompetentni, so v manjši meri žrtve
medvrstniškega nasilja, saj ne predstavljajo t. i. »lahkih tarč«, ki jih nasilne-
ži navadno izbirajo med sramežljivimi in negotovimi učenci (Olweus, 1997).
Žrtve namreč poročajo o nižji stopnji splošne in socialne samopodobe kot
učenci, ki niso vključeni v medvrstniško nasilje (Košir et al., 2018). Nedav-
no je bilo ugotovljeno tudi, da je pomemben vidik samozavedanja, tj. čuječ-
nost, negativno povezana z izkušnjo viktimizacije (Riggs in Brown, 2017).
Nadalje je zaradi tega, ker se viktimizacija pojavlja v medosebnih odnosih,
še posebej pomemben vidik socialnega zavedanja, znotraj katerega je bila
raziskana predvsem empatija. Rezultati raziskav niso enoznačni, saj je me-
taanaliza pokazala, da ni povezave med empatijo in viktimizacijo (Zych et
al., 2019), medtem ko posamezne raziskave poročajo o negativni povezano-
sti (Jenkins et al., 2016).
206
nja, ki je razlog za večje število pozitivnih odnosov z vrstniki in tako tudi
prosocialno vedenje predstavlja varovalni dejavnik viktimizacije (Griese et
al., 2016). Nenazadnje pa obstaja tudi negativna plat vrstniških odnosov,
kot je npr. težavno vedenje učencev, ki zajema široko paleto neželenih ve-
denj, kot sta agresivnost in delinkventnost (Racz in McMahon, 2011). Pred-
hodne raziskave so pokazale, da lahko težavno vedenje viša možnost, da bo
učenec postal žrtev nasilnega vedenja (Marengo et al., 2018).
V šolskem kontekstu so pomembni tudi odnosi med učenci in učite-
lji. Raziskovalni izsledki kažejo na pomembno vlogo negativnih odnosov
med učenci in učitelji, ki so povezani z višjo stopnjo viktimizacije v šolskem
okolju (Lucas-Molina et al., 2015). Zaznan negativen odnos je tudi eden od
dejavnikov negativne razredne klime; slednja je lahko razlog za pojav vikti-
mizacije (Thornberg, Wänström in Pozzoli, 2017). Po drugi strani so v kon-
tekstu viktimizacije pomembni tudi pozitivni odnosi med učenci in učite-
lji. Učenci so bili namreč v manjši meri žrtve nasilja, če so odnos z učitelji
videli kot pozitiven (Elledge et al., 2016). Kot že omenjeno, so lahko ti od-
nosi so varovalni dejavnik viktimizacije in tudi kompenzacijski dejavnik,
saj podporni odnosi med učenci in učitelji blažijo vpliv nizke sprejetosti na
pojav viktimizacije pri učencih (ibid.).
Nenazadnje so pri viktimizaciji zelo pomembne tudi lastnosti na rav-
ni posameznika, kot so čustvene in socialne kompetence (Saarento et al.,
2013). Med čustvene in socialne kompetence znotraj modela CASEL uvr-
ščamo samozavedanje, samouravnavanje, socialno zavedanje, odgovorno
sprejemanje odločitev in uspešno upravljanje z odnosi (Durlak et al., 2011).
Učenci, ki so bolj čustveno in socialno kompetentni, so v manjši meri žrtve
medvrstniškega nasilja, saj ne predstavljajo t. i. »lahkih tarč«, ki jih nasilne-
ži navadno izbirajo med sramežljivimi in negotovimi učenci (Olweus, 1997).
Žrtve namreč poročajo o nižji stopnji splošne in socialne samopodobe kot
učenci, ki niso vključeni v medvrstniško nasilje (Košir et al., 2018). Nedav-
no je bilo ugotovljeno tudi, da je pomemben vidik samozavedanja, tj. čuječ-
nost, negativno povezana z izkušnjo viktimizacije (Riggs in Brown, 2017).
Nadalje je zaradi tega, ker se viktimizacija pojavlja v medosebnih odnosih,
še posebej pomemben vidik socialnega zavedanja, znotraj katerega je bila
raziskana predvsem empatija. Rezultati raziskav niso enoznačni, saj je me-
taanaliza pokazala, da ni povezave med empatijo in viktimizacijo (Zych et
al., 2019), medtem ko posamezne raziskave poročajo o negativni povezano-
sti (Jenkins et al., 2016).
206
