Page 207 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 207
dejavniki doživljanja nasilja med mladostniki iz slovenije, hrvaške in švedske
V tem prispevku sva želeli preveriti dejavnike viktimizacije v obdob-
ju mladostništva v različnih državah (Slovenija, Hrvaška in Švedska) in jih
primerjati med seboj ter predlagati smernice preprečevanja viktimizacije.
Metoda
Udeleženci
V pilotni raziskavi projekta Roka v roki: Socialne in čustvene spretnos-
ti za nediskriminatorno in vključujočo skupnost (Kozina idr., 2017), kate-
rega namen je krepitev čustvenih, socialnih in medkulturnih kompetenc
med učenci in učitelji, je v Sloveniji sodelovalo 123 učencev, na Hrvaškem 82
učencev in na Švedskem 75 učencev, starih med 13 in 15 let.
Pripomočki
Viktimizacija. Za merjenje viktimizacije je bil uporabljen Olweusov vpra-
šalnik nasilnež/žrtev (Olweus Bully/Victim Questionnaire, OBWQ; Olwe-
us, 1997), kjer je bila uporabljena le lestvica viktimizacije, ki vsebuje 22 po-
stavk. Udeleženci so na 4-stopenjski lestvici označili, v kolikšni meri so v
zadnjih štirih mesecih doživljali posamezno obliko nasilja (1 = nikoli ali
skoraj nikoli, 2 = enkrat na mesec, 3 = enkrat na teden, 4 = vsak dan ali sko-
raj vsak dan). Primer postavke: »Sošolci/-ke so se mi smejali/-e in s prstom
kazali/-e name.« Na vseh vzorcih se je pokazala ustrezna zanesljivost mere
viktimizacije (Slovenija: Cronbachov α = 0,92; Švedska: Cronbachov α = 0,91;
Hrvaška: Cronbachov α = 0,85).
Težavno vedenje, pozitivni odnosi z vrstniki in prosocialno vedenje. Za
merjenje omenjenih spremenljivk so bile uporabljene posamezne podle-
stvice Vprašalnika prednosti in slabosti (Strenghts and Difficulties Questi-
onnaire, SDQ; Goodman, 1997). To so podlestvice Težavno vedenje, Pro-
socialno vedenje in Težave v odnosih z vrstniki, pri čemer sva pri slednji
odgovore kodirali tako, da merijo pozitivne odnose z vrstnikiPodlestvi-
ca Težavno vedenje zajema 6 postavk, (»Pogosto se tepem z drugimi otro-
ki.«), pri kateri so udeleženci na 4-stopenjski lestvici (1 = močno se ne stri-
njam, 4 = močno se strinjam) označili, kako posamezne postavke veljajo za
njih. Na vseh vzorcih se je pokazala dokaj nizka zanesljivost mere težavne-
ga vedenja (Slovenija: Cronbachov α = 0,53; Švedska: Cronbachov α = 0,52;
Hrvaška: Cronbachov α = 0,60), kar lahko pripišemo temu, da se omenjeni
vprašalnik uporablja kot presejalni test v kliničnem okolju in je bil prvot-
no namenjen za uporabo staršev in učiteljev. Podobno so o nižji zaneslji-
207
V tem prispevku sva želeli preveriti dejavnike viktimizacije v obdob-
ju mladostništva v različnih državah (Slovenija, Hrvaška in Švedska) in jih
primerjati med seboj ter predlagati smernice preprečevanja viktimizacije.
Metoda
Udeleženci
V pilotni raziskavi projekta Roka v roki: Socialne in čustvene spretnos-
ti za nediskriminatorno in vključujočo skupnost (Kozina idr., 2017), kate-
rega namen je krepitev čustvenih, socialnih in medkulturnih kompetenc
med učenci in učitelji, je v Sloveniji sodelovalo 123 učencev, na Hrvaškem 82
učencev in na Švedskem 75 učencev, starih med 13 in 15 let.
Pripomočki
Viktimizacija. Za merjenje viktimizacije je bil uporabljen Olweusov vpra-
šalnik nasilnež/žrtev (Olweus Bully/Victim Questionnaire, OBWQ; Olwe-
us, 1997), kjer je bila uporabljena le lestvica viktimizacije, ki vsebuje 22 po-
stavk. Udeleženci so na 4-stopenjski lestvici označili, v kolikšni meri so v
zadnjih štirih mesecih doživljali posamezno obliko nasilja (1 = nikoli ali
skoraj nikoli, 2 = enkrat na mesec, 3 = enkrat na teden, 4 = vsak dan ali sko-
raj vsak dan). Primer postavke: »Sošolci/-ke so se mi smejali/-e in s prstom
kazali/-e name.« Na vseh vzorcih se je pokazala ustrezna zanesljivost mere
viktimizacije (Slovenija: Cronbachov α = 0,92; Švedska: Cronbachov α = 0,91;
Hrvaška: Cronbachov α = 0,85).
Težavno vedenje, pozitivni odnosi z vrstniki in prosocialno vedenje. Za
merjenje omenjenih spremenljivk so bile uporabljene posamezne podle-
stvice Vprašalnika prednosti in slabosti (Strenghts and Difficulties Questi-
onnaire, SDQ; Goodman, 1997). To so podlestvice Težavno vedenje, Pro-
socialno vedenje in Težave v odnosih z vrstniki, pri čemer sva pri slednji
odgovore kodirali tako, da merijo pozitivne odnose z vrstnikiPodlestvi-
ca Težavno vedenje zajema 6 postavk, (»Pogosto se tepem z drugimi otro-
ki.«), pri kateri so udeleženci na 4-stopenjski lestvici (1 = močno se ne stri-
njam, 4 = močno se strinjam) označili, kako posamezne postavke veljajo za
njih. Na vseh vzorcih se je pokazala dokaj nizka zanesljivost mere težavne-
ga vedenja (Slovenija: Cronbachov α = 0,53; Švedska: Cronbachov α = 0,52;
Hrvaška: Cronbachov α = 0,60), kar lahko pripišemo temu, da se omenjeni
vprašalnik uporablja kot presejalni test v kliničnem okolju in je bil prvot-
no namenjen za uporabo staršev in učiteljev. Podobno so o nižji zaneslji-
207
