Page 205 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 205
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-324-0.205-219
Dejavniki doživljanja nasilja
med mladostniki iz Slovenije, Hrvaške
in Švedske
Tina Pivec, Ana Kozina
MTeoretični uvod
edvrstniška viktimizacija (doživljanje medvrstniškega nasilja) je ena
izmed najbolj perečih težav v šolah po celotni Evropi (Barzilay et al., 2017).
Težave žrtev nasilja so predvsem težave ponotranjenja, kot so npr. anksio-
znost, depresivnost, nižja samopodoba in osamljenost (Isaacs et al., 2008).
Poznavanje dejavnikov viktimizacije je ključno pri vzpostavljanju učinko-
vitih intervencij, zato se prispevek osredinja na dejavnike doživljanja vikti-
mizacije, in sicer na ravni odnosov z vrstniki, na ravni odnosov z učitelji in
na ravni posameznika (čustvene in socialne kompetence). Z namenom ce-
lovitejšega razumevanja bova dejavnike viktimizacije preverili pri mlado-
stnikih v treh različnih državah (Slovenija, Hrvaška in Švedska),
Viktimizacijo je opredeljena kot doživljanje nasilja, ki se s strani enega
vrstnika ali skupine vrstnikov ponavlja dalj časa (Olweus, 1997). Za izvaja-
nje in tudi doživljanje nasilja značilno naslednje (Salmivalli in Peets, 2009):
namen nasilja je škodovati, izvajanje nasilja se ponavlja dalj časa in med na-
silnežem ter žrtvijo obstaja razlika v moči.
V obdobju mladostništva postanejo odnosi z vrstniki razvojnopsiho-
loško pomembnejši kot v otroštvu. Sošolci svojim vrstnikom lahko nudijo
čustveno in socialno oporo (Lafontana in Cillessen, 2010), zato predstavlja-
jo pozitivni vrstniški odnosi, kot so prijateljstvo, socialna opora vrstnikov
in socialna sprejetost, varovalni dejavnik v kontekstu viktimizacije (Card
in Hodges, 2008). V odnosih z drugimi se učenci učijo prosocialnega vede-
205
Dejavniki doživljanja nasilja
med mladostniki iz Slovenije, Hrvaške
in Švedske
Tina Pivec, Ana Kozina
MTeoretični uvod
edvrstniška viktimizacija (doživljanje medvrstniškega nasilja) je ena
izmed najbolj perečih težav v šolah po celotni Evropi (Barzilay et al., 2017).
Težave žrtev nasilja so predvsem težave ponotranjenja, kot so npr. anksio-
znost, depresivnost, nižja samopodoba in osamljenost (Isaacs et al., 2008).
Poznavanje dejavnikov viktimizacije je ključno pri vzpostavljanju učinko-
vitih intervencij, zato se prispevek osredinja na dejavnike doživljanja vikti-
mizacije, in sicer na ravni odnosov z vrstniki, na ravni odnosov z učitelji in
na ravni posameznika (čustvene in socialne kompetence). Z namenom ce-
lovitejšega razumevanja bova dejavnike viktimizacije preverili pri mlado-
stnikih v treh različnih državah (Slovenija, Hrvaška in Švedska),
Viktimizacijo je opredeljena kot doživljanje nasilja, ki se s strani enega
vrstnika ali skupine vrstnikov ponavlja dalj časa (Olweus, 1997). Za izvaja-
nje in tudi doživljanje nasilja značilno naslednje (Salmivalli in Peets, 2009):
namen nasilja je škodovati, izvajanje nasilja se ponavlja dalj časa in med na-
silnežem ter žrtvijo obstaja razlika v moči.
V obdobju mladostništva postanejo odnosi z vrstniki razvojnopsiho-
loško pomembnejši kot v otroštvu. Sošolci svojim vrstnikom lahko nudijo
čustveno in socialno oporo (Lafontana in Cillessen, 2010), zato predstavlja-
jo pozitivni vrstniški odnosi, kot so prijateljstvo, socialna opora vrstnikov
in socialna sprejetost, varovalni dejavnik v kontekstu viktimizacije (Card
in Hodges, 2008). V odnosih z drugimi se učenci učijo prosocialnega vede-
205
