Page 199 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 199
zaznava samoučinkovitosti učiteljev učencev z učnimi ter čustvenimi težavami
ki). Interdisciplinarni tim učiteljem v procesu skupnega odločanja pomaga
in daje usmeritve za delo s temi učenci. Na podlagi tega lahko učitelji, ki po-
učujejo na OŠ pri vzgojnem zavodu, bolje načrtujejo in izvajajo prilagodi-
tve potrebne za učinkovito vodenje učencev z UČVT in razredne skupnosti
(Woolfson et al., 2007). Nasprotno pa v razredih rednih OŠ z različno učno
sposobnimi učenci, vključno z učenci s posebnimi potrebami in nadarje-
nimi, učitelji največ pozornosti namenjajo pridobivanju znanja in dosega-
nju predpisanih standardov znanja ter čim višji šolski učinkovitosti, pri če-
mer jim najverjetneje zmanjkuje časa za sistematično ukvarjanje s problemi
učencev. Najpogosteje prezrejo področja, ki promovirajo socialno vključe-
nost, spodbujajo oblikovanje ustrezne razredne klime, uporabo pristopov
za usmerjanje vedenja učencev in vodenje razreda kot celote, torej področ-
ja na katerih je nujna njihova proaktivna udeležba in zavzetost. Raziska-
ve (Emmer in Gerwels, 2006; Kalin et al., 2017; Soodak in McCarthy, 2006)
tudi potrjujejo, da so učitelji v inkluzivnih razredih slabo usposobljeni
prav za vodenje razreda in zagotavljanje discipline pri pouku.
Zaključek
Ugotovitve raziskave kažejo na višjo stopnjo učinkovitosti učiteljev OŠ pri
vzgojnem zavodu, v primerjavi z učitelji na OŠ, na področju učenčevega so-
delovanju (motiviranje učencev P = 0,044; pri spodbujanju samozaznave
šolske uspešnosti pri učencih P = 0,002 ter pri izboljšanju razumevanja uč-
nih vsebin pri učencih, ki ne dosegajo minimalnih standardov P = 0,050)
in pri vodenju razreda z učenci z UČVT (pri nadzorovanju motečega vede-
nja v razredu P = 0,007; pri vzpostavljanju rutine, da dejavnosti učencev z
učnimi in vedenjskimi težavami potekajo nemoteno P = 0,000; pri dosega-
nju, da učenci z učnimi in vedenjskimi težavami upoštevajo razredna pra-
vila P = 0,003; ter pri osebnem odzivu na kljubovanje učencev z učnimi in
vedenjskimi težavami P = 0,017). Višja samoučinkovitost učiteljev OŠ pri
vzgojnem zavodu se kaže tudi pri poučevanju v postavki razumevanja po-
učevane učne snovi pri učencih z UČVT (P = 0,027). V ospredju učinkovi-
tejšega delovanja učiteljev OŠ pri vzgojnem zavodu je večje razumevanje in
upoštevanje posebnih potreb, prisotnost bolj osebnega in podpornega pri-
stopa, sistematično direktno poučevanje ter vodenju razreda, kar izpostav-
ljajo tudi druge raziskave (Bouillet, 2013; Goodmann in Burton, 2010; Nash
et al., 2016).
Učitelji, ki poučujejo na OŠ, izražajo višjo učinkovitost glede pomoči
družinam učencev z učnimi in vedenjskimi težavami. Upoštevati je potreb-
199
ki). Interdisciplinarni tim učiteljem v procesu skupnega odločanja pomaga
in daje usmeritve za delo s temi učenci. Na podlagi tega lahko učitelji, ki po-
učujejo na OŠ pri vzgojnem zavodu, bolje načrtujejo in izvajajo prilagodi-
tve potrebne za učinkovito vodenje učencev z UČVT in razredne skupnosti
(Woolfson et al., 2007). Nasprotno pa v razredih rednih OŠ z različno učno
sposobnimi učenci, vključno z učenci s posebnimi potrebami in nadarje-
nimi, učitelji največ pozornosti namenjajo pridobivanju znanja in dosega-
nju predpisanih standardov znanja ter čim višji šolski učinkovitosti, pri če-
mer jim najverjetneje zmanjkuje časa za sistematično ukvarjanje s problemi
učencev. Najpogosteje prezrejo področja, ki promovirajo socialno vključe-
nost, spodbujajo oblikovanje ustrezne razredne klime, uporabo pristopov
za usmerjanje vedenja učencev in vodenje razreda kot celote, torej področ-
ja na katerih je nujna njihova proaktivna udeležba in zavzetost. Raziska-
ve (Emmer in Gerwels, 2006; Kalin et al., 2017; Soodak in McCarthy, 2006)
tudi potrjujejo, da so učitelji v inkluzivnih razredih slabo usposobljeni
prav za vodenje razreda in zagotavljanje discipline pri pouku.
Zaključek
Ugotovitve raziskave kažejo na višjo stopnjo učinkovitosti učiteljev OŠ pri
vzgojnem zavodu, v primerjavi z učitelji na OŠ, na področju učenčevega so-
delovanju (motiviranje učencev P = 0,044; pri spodbujanju samozaznave
šolske uspešnosti pri učencih P = 0,002 ter pri izboljšanju razumevanja uč-
nih vsebin pri učencih, ki ne dosegajo minimalnih standardov P = 0,050)
in pri vodenju razreda z učenci z UČVT (pri nadzorovanju motečega vede-
nja v razredu P = 0,007; pri vzpostavljanju rutine, da dejavnosti učencev z
učnimi in vedenjskimi težavami potekajo nemoteno P = 0,000; pri dosega-
nju, da učenci z učnimi in vedenjskimi težavami upoštevajo razredna pra-
vila P = 0,003; ter pri osebnem odzivu na kljubovanje učencev z učnimi in
vedenjskimi težavami P = 0,017). Višja samoučinkovitost učiteljev OŠ pri
vzgojnem zavodu se kaže tudi pri poučevanju v postavki razumevanja po-
učevane učne snovi pri učencih z UČVT (P = 0,027). V ospredju učinkovi-
tejšega delovanja učiteljev OŠ pri vzgojnem zavodu je večje razumevanje in
upoštevanje posebnih potreb, prisotnost bolj osebnega in podpornega pri-
stopa, sistematično direktno poučevanje ter vodenju razreda, kar izpostav-
ljajo tudi druge raziskave (Bouillet, 2013; Goodmann in Burton, 2010; Nash
et al., 2016).
Učitelji, ki poučujejo na OŠ, izražajo višjo učinkovitost glede pomoči
družinam učencev z učnimi in vedenjskimi težavami. Upoštevati je potreb-
199
