Page 194 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 194
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
V empirični raziskavi nas je zanimala stopnja zaznavanja samoučin-
kovitosti pri slovenskih osnovnošolskih učiteljih, ki poučujejo otroke z
UČVT iz šolskega okoliša in učiteljih, ki poučujejo otroke, ki bivajo v vzgoj-
nem zavodu. Osredotočili smo se na zaznavanje samoučinkovitosti na po-
dročju učenčevega sodelovanja, na področju poučevanja in na področju vo-
denja razreda, glede na šolo poučevanja.
Raziskave potrjujejo (Johnson-Harris in Mundschenk, 2014; Malinen
et al., 2012; Tournaki in Podell, 2005), da je učinkovitost učiteljev ključna
kompetenca za poučevanje v inkluzivnih razredih. Stopnja učiteljeve učin-
kovitosti pa je napovednik njegove večje pripravljenosti za delo z otroki, ki
kažejo težave, primanjkljaje (Tschannen-Moran et al., 1998).
Metodologija
Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalni neeksperimentalni metodi
empiričnega pedagoškega raziskovanja.
V raziskavo so bili vključeni slovenski osnovnošolski učitelji, ki pou-
čujejo otroke z UČVT iz šolskega okoliša, ter učitelji osnovnih šol, ki pou-
čujejo otroke, ki bivajo v vzgojnem zavodu.
Zaradinizkegaodzivaučiteljevotrok,kibivajovvzgojnemzavodu(n=81),
smo za potrebe raziskave, iz vzorca učiteljev, ki poučujejo na rednih osnov-
nih šolah (n = 429), izbrali 81 učiteljev čim bolj izenačenih z učitelji, ki po-
učujejo na osnovnih šolah, pri vzgojnih zavodih. Vzorec smo izenačili po
spolu, starosti in regiji, za vsako skupino 81 učiteljev, skupno torej 162 uči-
teljev. Zajeti neslučajnostni namenski vzorec opredeljujemo na nivoju rabe
inferenčne statistike kot enostavni slučajnostni vzorec iz hipotetične popu-
lacije.
Podatke za raziskavo smo zbirali s pomočjo spletnega anketnega vpra-
šalnika.
Osredotočili smo se na zaznavanje samoučinkovitosti na podro-
čju učenčevega sodelovanja, na področju poučevanja in na področju vo-
denja razreda. Zanimale so nas razlike med učitelji glede na šolo pouče-
vanja. Uporabili smo vprašalnik avtoric Tschannen-Moran in Woolfolk
Hoy (2001), sestavlja ga 24 trditev, učitelji so zaznavanje samoučinkovitosti
označili na devetstopenjski lestvici. Trditve smo po navodilih avtoric zdru-
žili v skupine za zaznavanje samoučinkovitosti na področju učenčevega so-
delovanja, na področju poučevanja in na področju vodenja razreda.
194
V empirični raziskavi nas je zanimala stopnja zaznavanja samoučin-
kovitosti pri slovenskih osnovnošolskih učiteljih, ki poučujejo otroke z
UČVT iz šolskega okoliša in učiteljih, ki poučujejo otroke, ki bivajo v vzgoj-
nem zavodu. Osredotočili smo se na zaznavanje samoučinkovitosti na po-
dročju učenčevega sodelovanja, na področju poučevanja in na področju vo-
denja razreda, glede na šolo poučevanja.
Raziskave potrjujejo (Johnson-Harris in Mundschenk, 2014; Malinen
et al., 2012; Tournaki in Podell, 2005), da je učinkovitost učiteljev ključna
kompetenca za poučevanje v inkluzivnih razredih. Stopnja učiteljeve učin-
kovitosti pa je napovednik njegove večje pripravljenosti za delo z otroki, ki
kažejo težave, primanjkljaje (Tschannen-Moran et al., 1998).
Metodologija
Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalni neeksperimentalni metodi
empiričnega pedagoškega raziskovanja.
V raziskavo so bili vključeni slovenski osnovnošolski učitelji, ki pou-
čujejo otroke z UČVT iz šolskega okoliša, ter učitelji osnovnih šol, ki pou-
čujejo otroke, ki bivajo v vzgojnem zavodu.
Zaradinizkegaodzivaučiteljevotrok,kibivajovvzgojnemzavodu(n=81),
smo za potrebe raziskave, iz vzorca učiteljev, ki poučujejo na rednih osnov-
nih šolah (n = 429), izbrali 81 učiteljev čim bolj izenačenih z učitelji, ki po-
učujejo na osnovnih šolah, pri vzgojnih zavodih. Vzorec smo izenačili po
spolu, starosti in regiji, za vsako skupino 81 učiteljev, skupno torej 162 uči-
teljev. Zajeti neslučajnostni namenski vzorec opredeljujemo na nivoju rabe
inferenčne statistike kot enostavni slučajnostni vzorec iz hipotetične popu-
lacije.
Podatke za raziskavo smo zbirali s pomočjo spletnega anketnega vpra-
šalnika.
Osredotočili smo se na zaznavanje samoučinkovitosti na podro-
čju učenčevega sodelovanja, na področju poučevanja in na področju vo-
denja razreda. Zanimale so nas razlike med učitelji glede na šolo pouče-
vanja. Uporabili smo vprašalnik avtoric Tschannen-Moran in Woolfolk
Hoy (2001), sestavlja ga 24 trditev, učitelji so zaznavanje samoučinkovitosti
označili na devetstopenjski lestvici. Trditve smo po navodilih avtoric zdru-
žili v skupine za zaznavanje samoučinkovitosti na področju učenčevega so-
delovanja, na področju poučevanja in na področju vodenja razreda.
194
