Page 196 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 196
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
bujanju samozaznave šolske uspešnosti pri učencih (P = 0,002) ter pri iz-
boljšanju razumevanja učnih vsebin pri učencih, ki ne dosegajo minimal-
nih standardov (P = 0,050). Tendenca v korist učiteljev OŠ pri vzgojnem
zavodu se kaže tudi pri učinkovitosti spodbujanja ustvarjalnosti teh učen-
cev (P = 0,074). Učitelji, ki poučujejo na OŠ, se zaznavajo učinkovitejši le pri
postavki o pomoči družinam učencev z učnimi in vedenjskimi težavami (P
= 0,001). Dejstvo je, da so po Pravilniku o normativih in standardih (2018,
31. člen) v oddelkih OŠ pri vzgojnem zavodu skupine manjše. Menimo, da
je tako v ospredju bolj osebni odnos do učencev, učitelji se bolj prilagodi-
jo učenčevim potrebam in dajejo večji poudarek razvoju socialne vklju-
čenosti in pozitivne samopodobe. Tako lahko učenci čutijo, da je učitelju
mar zanje, za njihove dosežke (Pšunder, 2011). Dober odnos med učiteljem
in učencem ima pomemben vpliv na boljše učne dosežke učenca, na šol-
sko angažiranost, na bolj produktivno vedenje in na razvoj socialnih spret-
nosti (Goodmann in Burton 2010; Nash et al., 2016; Rapuš Pavel 2010). Od-
nos učitelja do učenca in učenčevih značilnosti pomembno vplivajo tudi
na učiteljevo občutenje učinkovitosti (Tournaki in Podell, 2005). V teh od-
delkih so učenci s podobnimi težavami, skupine so nekoliko bolj homoge-
ne in učenci na nekaterih področjih ne izstopajo tako zelo, kot bi na primer
v oddelkih rednih osnovnih šol. Učitelji, ki poučujejo na OŠ, izražajo viš-
jo učinkovitost glede pomoči družinam učencev z učnimi in vedenjskimi
težavami. Upoštevati je potrebno, da otroci ostajajo v svojem primarnem
okolju. Učiteljem je tako omogočen določen, sicer omejen pogled na kul-
turno in socialno ekonomsko ozadje otrokove družine, četudi starši (naj-
večkrat) slabše ali sploh ne sodelujejo s šolo (Muijs in Reynolds, 2010). So
pa svetovalni delavci na šolah tisti, ki iščejo načine sodelovanja s starši, se
povezujejo z zunanjimi ustanovami ter posredujejo učiteljem vse potreb-
ne informacije o družini ter jim svetujejo. Na drugi strani pa učitelji otrok,
ki bivajo v vzgojnem zavodu nimajo stikov z otrokovimi starši, saj to vlo-
go prevzamejo
vzgojitelji otrok v vzgojnih zavodih in mladinskih domovih. Tako je
rezultat, da se učitelji na OŠ pri vzgojnem zavodu, čutijo najmanj učinkovi-
ti na področju pomoči družinam, pričakovan.
3.2 Učinkovitost učiteljev pri poučevanju glede na šolo
Statistično značilna razlika zaznavanja samoučinkovitosti pri poučevanju
glede na šolo poučevanja je le v eni postavki. Učitelji, ki poučujejo na OŠ
pri vzgojnem zavodu, se čutijo učinkovitejši z vidika ocene razumevanja
196
bujanju samozaznave šolske uspešnosti pri učencih (P = 0,002) ter pri iz-
boljšanju razumevanja učnih vsebin pri učencih, ki ne dosegajo minimal-
nih standardov (P = 0,050). Tendenca v korist učiteljev OŠ pri vzgojnem
zavodu se kaže tudi pri učinkovitosti spodbujanja ustvarjalnosti teh učen-
cev (P = 0,074). Učitelji, ki poučujejo na OŠ, se zaznavajo učinkovitejši le pri
postavki o pomoči družinam učencev z učnimi in vedenjskimi težavami (P
= 0,001). Dejstvo je, da so po Pravilniku o normativih in standardih (2018,
31. člen) v oddelkih OŠ pri vzgojnem zavodu skupine manjše. Menimo, da
je tako v ospredju bolj osebni odnos do učencev, učitelji se bolj prilagodi-
jo učenčevim potrebam in dajejo večji poudarek razvoju socialne vklju-
čenosti in pozitivne samopodobe. Tako lahko učenci čutijo, da je učitelju
mar zanje, za njihove dosežke (Pšunder, 2011). Dober odnos med učiteljem
in učencem ima pomemben vpliv na boljše učne dosežke učenca, na šol-
sko angažiranost, na bolj produktivno vedenje in na razvoj socialnih spret-
nosti (Goodmann in Burton 2010; Nash et al., 2016; Rapuš Pavel 2010). Od-
nos učitelja do učenca in učenčevih značilnosti pomembno vplivajo tudi
na učiteljevo občutenje učinkovitosti (Tournaki in Podell, 2005). V teh od-
delkih so učenci s podobnimi težavami, skupine so nekoliko bolj homoge-
ne in učenci na nekaterih področjih ne izstopajo tako zelo, kot bi na primer
v oddelkih rednih osnovnih šol. Učitelji, ki poučujejo na OŠ, izražajo viš-
jo učinkovitost glede pomoči družinam učencev z učnimi in vedenjskimi
težavami. Upoštevati je potrebno, da otroci ostajajo v svojem primarnem
okolju. Učiteljem je tako omogočen določen, sicer omejen pogled na kul-
turno in socialno ekonomsko ozadje otrokove družine, četudi starši (naj-
večkrat) slabše ali sploh ne sodelujejo s šolo (Muijs in Reynolds, 2010). So
pa svetovalni delavci na šolah tisti, ki iščejo načine sodelovanja s starši, se
povezujejo z zunanjimi ustanovami ter posredujejo učiteljem vse potreb-
ne informacije o družini ter jim svetujejo. Na drugi strani pa učitelji otrok,
ki bivajo v vzgojnem zavodu nimajo stikov z otrokovimi starši, saj to vlo-
go prevzamejo
vzgojitelji otrok v vzgojnih zavodih in mladinskih domovih. Tako je
rezultat, da se učitelji na OŠ pri vzgojnem zavodu, čutijo najmanj učinkovi-
ti na področju pomoči družinam, pričakovan.
3.2 Učinkovitost učiteljev pri poučevanju glede na šolo
Statistično značilna razlika zaznavanja samoučinkovitosti pri poučevanju
glede na šolo poučevanja je le v eni postavki. Učitelji, ki poučujejo na OŠ
pri vzgojnem zavodu, se čutijo učinkovitejši z vidika ocene razumevanja
196
