Page 154 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 154
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
drama v izobraževanju kaže kot učinkovit pristop pri obravnavi tudi bolj
kompleksnih tem, kot so medkulturnost, ekologija ipd.
Sklepne ugotovitve
Sodobni učenec naj bi bil v pouk vključen kot »dinamična celota med seboj
prepletenih elementov, pri čemer sprememba v enem pomeni možnost za
spremembe v drugih« (Marentič Požarnik, Šarić in Šteh, 2019: 142). Učin-
kovito zastavljene učne dejavnosti bi torej težko razdelili na tiste, ki vklju-
čujejo »glavo, srce ali roke« oz. »razum ali čustva« (Andresen, 2001). Veči-
na šolskih izzivov je sekundarne narave, saj jih učitelj prilagodi, cenzurira
ipd. ter jim s tem odvzame del »življenjske uporabnosti«. Vsebine se obrav-
nava karseda racionalno, brez čustvene vpletenosti, četudi so mnoge razi-
skave dokazale jasno povezavo med čustvi in pomnjenjem. »Da bi znali os-
misliti znanje, moramo najprej čutiti.«, trdita avtorja monografije Planning
Process Drama (Načrtovanje procesne drame) Bowell in Heap (2013: 2).
Učni pristopi, metode in tehnike gledališke pedagogike so celostno
zasnovani, tako da učenci o različnih pojmih, pojavih in zakonitostih ne
zgolj poslušajo in govorijo, ampak jih dobesedno utelesijo, izrazijo z mno-
gimi različnimi gledališkimi izraznimi sredstvi, ki so lahko verbalna ali
neverbalna. Na tak način usvojeno snov lažje ponotranjijo, vzpostavijo do
nje določen čustveni odnos ter pridobljena spoznanja shranijo v dolgoroč-
ni spomin.
Poenotena terminologija na področju gledališke pedagogike, pred-
vsem tretjega vidika, ki obsega vključevanje gledališča v pouk z namenom
doseganja vzgojno-izobraževalnih ciljev, je zgolj izhodišče za nadaljnje raz-
iskave primerov dobre prakse pri nas, lažje primerjave s tujino, predvsem
pa možnost, da se učni pristopi, metode in tehnike gledališke pedagogike
širše uveljavijo v okviru slovenskega izobraževalnega sistema.
Literatura
Anderson, Michael in Julie Dunn. 2015. How Drama Activates Learning. Con-
temporary Research and Practice. London, New York: Bloomsbury Aca-
demic.
Andresen, Lee. 2001. »In Search of Experiental Education.« V Te Rito o te Ma-
taraunga: Experiental Learning for the Third Millenium, Vol 2, uredila
Nena in Richard Benton, 189–201. Auckland: James Henare Maori Rese-
arch Centre, University of Auckland.
154
drama v izobraževanju kaže kot učinkovit pristop pri obravnavi tudi bolj
kompleksnih tem, kot so medkulturnost, ekologija ipd.
Sklepne ugotovitve
Sodobni učenec naj bi bil v pouk vključen kot »dinamična celota med seboj
prepletenih elementov, pri čemer sprememba v enem pomeni možnost za
spremembe v drugih« (Marentič Požarnik, Šarić in Šteh, 2019: 142). Učin-
kovito zastavljene učne dejavnosti bi torej težko razdelili na tiste, ki vklju-
čujejo »glavo, srce ali roke« oz. »razum ali čustva« (Andresen, 2001). Veči-
na šolskih izzivov je sekundarne narave, saj jih učitelj prilagodi, cenzurira
ipd. ter jim s tem odvzame del »življenjske uporabnosti«. Vsebine se obrav-
nava karseda racionalno, brez čustvene vpletenosti, četudi so mnoge razi-
skave dokazale jasno povezavo med čustvi in pomnjenjem. »Da bi znali os-
misliti znanje, moramo najprej čutiti.«, trdita avtorja monografije Planning
Process Drama (Načrtovanje procesne drame) Bowell in Heap (2013: 2).
Učni pristopi, metode in tehnike gledališke pedagogike so celostno
zasnovani, tako da učenci o različnih pojmih, pojavih in zakonitostih ne
zgolj poslušajo in govorijo, ampak jih dobesedno utelesijo, izrazijo z mno-
gimi različnimi gledališkimi izraznimi sredstvi, ki so lahko verbalna ali
neverbalna. Na tak način usvojeno snov lažje ponotranjijo, vzpostavijo do
nje določen čustveni odnos ter pridobljena spoznanja shranijo v dolgoroč-
ni spomin.
Poenotena terminologija na področju gledališke pedagogike, pred-
vsem tretjega vidika, ki obsega vključevanje gledališča v pouk z namenom
doseganja vzgojno-izobraževalnih ciljev, je zgolj izhodišče za nadaljnje raz-
iskave primerov dobre prakse pri nas, lažje primerjave s tujino, predvsem
pa možnost, da se učni pristopi, metode in tehnike gledališke pedagogike
širše uveljavijo v okviru slovenskega izobraževalnega sistema.
Literatura
Anderson, Michael in Julie Dunn. 2015. How Drama Activates Learning. Con-
temporary Research and Practice. London, New York: Bloomsbury Aca-
demic.
Andresen, Lee. 2001. »In Search of Experiental Education.« V Te Rito o te Ma-
taraunga: Experiental Learning for the Third Millenium, Vol 2, uredila
Nena in Richard Benton, 189–201. Auckland: James Henare Maori Rese-
arch Centre, University of Auckland.
154
