Page 151 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 151
konsenz o znanstveni terminologiji s področja gledališke pedagogike

Tabela 14: Učne tehnike, metode in pristopi gledališke pedagogike

Učne tehnike gledališke pedagogike Učne metode gledališke pedagogike
(konkretno zastavljene dejavnosti) (splošni načini dela v razredu)
• Vroči stol • Igra vlog
(Na stol, navadno v sredini polkroga, se posede (Učenci prevzemajo vloge in s tem razmišlja-
učenec/učitelj v izbrani vlogi. Ostali imajo mož- nje, čustvovanje in vedenje nekoga drugega.)
nost zastavljati vprašanja fiktivnemu liku, ki ga • Učitelj v vlogi
upodablja.) (Velja isto kot zgoraj, samo za učitelja.)

• Plašč strokovnjaka • Simulacija
(Učenci si nadenejo fiktivni »plašč strokovnjaka«, (Učenci ohranijo lastno identiteto in namiš-
tako da pridobijo določeno specialistično znanje, ljeno situacijo odigrajo na način, kot če bi
ki je navadno rezultat predhodne raziskave. Nato bila realna.)
se lahko brez težav prelevijo v arheologe, socialne • Vizualizacija
delavce, inšpektorje za varnost pri delu itn.) (Razvijanje namišljenih realnosti.)

• Žive slike • Improvizacija
(Učenci v skupini z lastnimi telesi oblikujejo po- (Sprotno, nepripravljeno delovanje; spontano
ložaj, ki predstavlja specifično idejo ali temo in odzivanje na zunanje in notranje impulze.)
okamnijo v izbranem položaju.)
• Prezentacija
(Fizična predstavitev predhodno zamišljenih
• Počasni posnetek
(Učenci izbran prizor zaigrajo v počasnem posnet- realnosti; vključuje občinstvo.)
ku, navadno brez besed, samo s pomočjo giba.) • Delo z besedilom (Dramske/gledališke de-
javnosti, ki imajo za izhodišče besedilo.)
• O(b)ris osebe
(Ključen fiktivni lik je zastavljen v obliki slikovne- • Delo s slikovnim gradivom (Dramske/gle-
ga obrisa na večji površini. Učenci s pomočjo uči- dališke dejavnosti, ki imajo za izhodišče
telja skupaj določijo zunanje in notranje značil- sliko.)
nosti lika ter jih zapišejo v obris.) • Raba predmeta v dramskem kontekstu
• Namišljeni prostor (Dramske/gledališke dejavnosti, pri katerih
(Obstoječi prostor je uporabljen tako, da karse- se poslužujemo izbrane predmetnosti.)
da ustrezno predstavlja fiktivni dramski prostor –
lahko gre za dejanske predmete, kose pohištva, ki
v novi funkciji postanejo del fiktivnega sveta, ali
pa si novo predmetnost zgolj zamislimo.)

• Skupinska skica
(Učenci pod učiteljevim vodstvom skupaj nari-
šejo skico, ki predstavlja fiktivni prostor ali like v
drami. Skica nato postane izhodišče za nadaljnje
dramske/gledališke dejavnosti.)

• Manjkajoči del
(Posamičen predmet, besedilo ali del besedila je
predstavljen v uvodu v dramsko/gledališko doga-
janje. Učenci morajo smiselno strukturirati manj-
kajoči kontekst, ki navadno vodi v celovito dra-
mo.)

• Usodno sporočilo
(Pisni vir, navadno v obliki pisma ali kratkega
sporočila, ki ga uvede učitelj, povsem spremeni
potek drame.)
Itd.

Učni pristopi
(celostno zastavljeni okviri poučevanja; specifične kombinacije metod in tehnik gledališke peda-
gogike v obliki dramske strukture)

• Drama v izobraževanju
• Gledališče v izobraževanju

151
   146   147   148   149   150   151   152   153   154   155   156