Page 148 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 148
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
Javni sklad za kulturne dejavnosti JSKD je 18. 9. 2019 imenoval de-
lovno skupino za uskladitev terminologije na področju gledališke dejavno-
sti2 v sestavi predstavnikov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Pe-
dagoške fakultete Univerze na Primorskem, Zavoda za šolstvo RS, Društva
za razvoj gledališča v izobraževanju, Slovenskega gledališkega inštituta ter
Društva ustvarjalcev Taka tuka. Opredelitve pojmov, ki jih predstavljam v
nadaljevanju prispevka, so rezultat zasedanja omenjene delovne skupine.
Opredelitev gledališke pedagogike
Termin gledališka pedagogika (nem. theaterpädagogik) se je v našem pro-
storu v zadnjih letih uveljavil med pedagoškimi delavci in gledališkimi
ustvarjalci, zato kaže poimenovanje ohraniti. Čeprav bi se lahko odločili
tudi za prevod dramska pedagogika (hr. dramska pedagogija, ang. Drama
Education), se ta kaže kot manj primeren, saj v slovenskem šolskem prosto-
ru dramo primarno povezujemo z literarno umetnostjo in ne z gledališko.
Gledališka pedagogika zaobjema tri vidike vključevanja gledaliških
elementov v izobraževalni proces: gledališko opismenjevanje, gledališko
ustvarjanje ter gledališče kot sredstvo za doseganje vzgojno-izobraževal-
nih ciljev. Na kratko bomo opredelili prva dva vidika, ki sta znotraj naših
vrtcev in šol že prisotna v večji meri, podrobneje pa bomo v naslednjih po-
glavjih razdelali tretji vidik, ki se pri nas bolj uveljavlja šele v zadnjem času.
Gledališko opismenjevanje
Gledališko opismenjevanje je del širše kulturno-umetnostne vzgoje, h ka-
teri lahko šolsko okolje pomembno prispeva. Na gledališkem področju se
to kaže v organizaciji ogleda kakovostnih gledaliških predstav, ki pa mora
2 JSKD – Javni sklad za kulturne dejavnosti je imenoval Delovno skupino za uskladi-
tev terminologije s področja gledališke pedagogike v naslednji sestavi:
dr. Helena Korošec, višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in
filmskega izražanja na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani;
Jelena Sitar Cvetko, izredna profesorica za področje filmskega, gledališkega in lut-
kovnega izobraževanja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem;
Irina Lešnik, asistentka za področje filmskega, gledališkega in lutkovnega izobraže-
vanja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem;
mag. Tomaž Lapajne Dekleva, vodja Društva za razvoj gledališča v izobraževanju;
mag. Sandra Jenko, teatrologinja in kustosinja pedagoginja na Slovenskem gledali-
škem inštitutu;
Veronika Gaber Korbar, vodja Društva ustvarjalcev Taka tuka;
Matjaž Šmalc, producent za gledališko in lutkovno dejavnost, JSKD;
Jan Pirnat, strokovni delavec za pripravo kulturnih projektov JSKD.
148
Javni sklad za kulturne dejavnosti JSKD je 18. 9. 2019 imenoval de-
lovno skupino za uskladitev terminologije na področju gledališke dejavno-
sti2 v sestavi predstavnikov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Pe-
dagoške fakultete Univerze na Primorskem, Zavoda za šolstvo RS, Društva
za razvoj gledališča v izobraževanju, Slovenskega gledališkega inštituta ter
Društva ustvarjalcev Taka tuka. Opredelitve pojmov, ki jih predstavljam v
nadaljevanju prispevka, so rezultat zasedanja omenjene delovne skupine.
Opredelitev gledališke pedagogike
Termin gledališka pedagogika (nem. theaterpädagogik) se je v našem pro-
storu v zadnjih letih uveljavil med pedagoškimi delavci in gledališkimi
ustvarjalci, zato kaže poimenovanje ohraniti. Čeprav bi se lahko odločili
tudi za prevod dramska pedagogika (hr. dramska pedagogija, ang. Drama
Education), se ta kaže kot manj primeren, saj v slovenskem šolskem prosto-
ru dramo primarno povezujemo z literarno umetnostjo in ne z gledališko.
Gledališka pedagogika zaobjema tri vidike vključevanja gledaliških
elementov v izobraževalni proces: gledališko opismenjevanje, gledališko
ustvarjanje ter gledališče kot sredstvo za doseganje vzgojno-izobraževal-
nih ciljev. Na kratko bomo opredelili prva dva vidika, ki sta znotraj naših
vrtcev in šol že prisotna v večji meri, podrobneje pa bomo v naslednjih po-
glavjih razdelali tretji vidik, ki se pri nas bolj uveljavlja šele v zadnjem času.
Gledališko opismenjevanje
Gledališko opismenjevanje je del širše kulturno-umetnostne vzgoje, h ka-
teri lahko šolsko okolje pomembno prispeva. Na gledališkem področju se
to kaže v organizaciji ogleda kakovostnih gledaliških predstav, ki pa mora
2 JSKD – Javni sklad za kulturne dejavnosti je imenoval Delovno skupino za uskladi-
tev terminologije s področja gledališke pedagogike v naslednji sestavi:
dr. Helena Korošec, višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in
filmskega izražanja na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani;
Jelena Sitar Cvetko, izredna profesorica za področje filmskega, gledališkega in lut-
kovnega izobraževanja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem;
Irina Lešnik, asistentka za področje filmskega, gledališkega in lutkovnega izobraže-
vanja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem;
mag. Tomaž Lapajne Dekleva, vodja Društva za razvoj gledališča v izobraževanju;
mag. Sandra Jenko, teatrologinja in kustosinja pedagoginja na Slovenskem gledali-
škem inštitutu;
Veronika Gaber Korbar, vodja Društva ustvarjalcev Taka tuka;
Matjaž Šmalc, producent za gledališko in lutkovno dejavnost, JSKD;
Jan Pirnat, strokovni delavec za pripravo kulturnih projektov JSKD.
148
