Page 147 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 147
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-324-0.147-156
Konsenz o znanstveni terminologiji
s področja gledališke pedagogike
Irina Lešnik
G Uvod
ledališka pedagogika je za marsikoga v slovenskem izobraževalnem
prostoru nejasen termin, saj označuje mejno področje na preseku gledali-
ške umetnosti in pedagoške znanosti. V zadnjih letih se predvsem po zaslu-
gi mnogih slovenskih kulturnih in izobraževalnih institucij, ki povezujejo
gledališče s pedagoškim procesom,1 poraja potreba, da bi področje gleda-
liške pedagogike bolj jasno opredelili, definirali ključna izhodišča in se
posluževali enotne terminologije. Pogosto se namreč izvorno angleške ter-
mine s področja gledališke pedagogike zelo različno prevaja, kar ustvarja
zmedo tako med znanstveno srenjo kot učitelji praktiki. Gledališka peda-
gogika zaobjema tri vidike vključevanja gledaliških elementov v izobraže-
valni proces: gledališko opismenjevanje, gledališko ustvarjanje ter gledali-
šče kot sredstvo za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev. Tretji vidik, ki
je v okviru našega izobraževalnega sistema najmanj uveljavljen, naprej de-
limo na učne pristope, metode in tehnike gledališke pedagogike. V priču-
jočem prispevku bomo na kratko opredelili gledališko pedagogiko, nato
pa se bomo posvetili tretjemu stebru, gledališču kot sredstvu za dosega-
nje vzgojno-izobraževalnih ciljev, ki je tudi terminološko najmanj dorečen.
1 Pionirski dom, SLOGI – Slovenski gledališki inštitut, Društvo ustvarjalcev Taka
tuka, JSKD – Javni sklad za kulturne dejavnosti, Bunker – zavod za organizacijo in
izvedbo kulturnih prireditev, Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju, KUD
Transformator …
147
Konsenz o znanstveni terminologiji
s področja gledališke pedagogike
Irina Lešnik
G Uvod
ledališka pedagogika je za marsikoga v slovenskem izobraževalnem
prostoru nejasen termin, saj označuje mejno področje na preseku gledali-
ške umetnosti in pedagoške znanosti. V zadnjih letih se predvsem po zaslu-
gi mnogih slovenskih kulturnih in izobraževalnih institucij, ki povezujejo
gledališče s pedagoškim procesom,1 poraja potreba, da bi področje gleda-
liške pedagogike bolj jasno opredelili, definirali ključna izhodišča in se
posluževali enotne terminologije. Pogosto se namreč izvorno angleške ter-
mine s področja gledališke pedagogike zelo različno prevaja, kar ustvarja
zmedo tako med znanstveno srenjo kot učitelji praktiki. Gledališka peda-
gogika zaobjema tri vidike vključevanja gledaliških elementov v izobraže-
valni proces: gledališko opismenjevanje, gledališko ustvarjanje ter gledali-
šče kot sredstvo za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev. Tretji vidik, ki
je v okviru našega izobraževalnega sistema najmanj uveljavljen, naprej de-
limo na učne pristope, metode in tehnike gledališke pedagogike. V priču-
jočem prispevku bomo na kratko opredelili gledališko pedagogiko, nato
pa se bomo posvetili tretjemu stebru, gledališču kot sredstvu za dosega-
nje vzgojno-izobraževalnih ciljev, ki je tudi terminološko najmanj dorečen.
1 Pionirski dom, SLOGI – Slovenski gledališki inštitut, Društvo ustvarjalcev Taka
tuka, JSKD – Javni sklad za kulturne dejavnosti, Bunker – zavod za organizacijo in
izvedbo kulturnih prireditev, Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju, KUD
Transformator …
147
