Page 110 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 110
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
vedamo, pač pa neupravičeno pričakujemo od pripadnikov drugih kultur,
da se naših vedenjskih vzorcev zavedajo in da jih prakticirajo. Grosman
(2004) meni, da je za uresničevanje razumevanja medkulturnih okoliščin
in uspešno sporazumevanje potrebno razviti medkulturno zavest. Z raz-
vijanjem medkulturnega zavedanja, spoštovanja in sprejemanja različnih
kultur in jezikov je smiselno začeti že v zgodnjem otroštvu, zlasti zato, ker
je pri zgodnjem učenju/poučevanju jezika/jezikov učenčeva pozitivna iz-
kušnja z jezikom največja motivacija za nadaljnje delo in spodbuda za do-
seganje višje ravni znanja. Učenec za razvoj jezika in medkulturne zmož-
nosti potrebuje predvsem spodbudno okolje, imeti mora priložnost slišati
in uporabiti jezik v različnih okoliščinah, pri tem pa potrebuje tudi spod-
budo odraslih in vrstnikov.
Namen pričujočega prispevka je predstaviti rezultate akcijske raziska-
ve, ki smo jo izvedli v okviru projekta EDUKA 2 - Čezmejno upravljanje iz-
obraževanja (projekt Interreg med Slovenijo in Italijo) in ki temelji na čez-
mejnem sodelovanju med šolami z istim in različnim učnim jezikom na
meji med Italijo in Slovenijo. Osnovni cilj projekta je bil oblikovati in v pra-
ksi preizkusiti skupne učne vsebine in orodja, in sicer v obliki t. i. čezmej-
nih razredov, v okviru katerih so se učenci sorodnih šol iz obeh strani meje
srečevali ter vključevali v različne učne dejavnosti. Ta oblika sodelovanja je
omogočila medsebojno spoznavanje, vzpostavljanje prijateljskih vezi ter iz-
menjavo šolskih izkušenj tako med učenci kot med učitelji. Koncept čez-
mejnih razredov temelji na izbranih didaktičnih izhodiščih, ki upoštevajo
sodobne učne pristope in strategije, podprte s spodbudnim, aktivnim, od-
prtim in avtentičnim učnim okoljem.
Teoretični okvir
Razvijanje sporazumevalne zmožnosti
Model sporazumevalnih zmožnosti, kot ga opredeljuje Skupni evrop-
ski jezikovni okvir (SEJO), opisuje sporazumevalne jezikovne zmožnosti
kot tiste, »ki osebi omogočajo delovanje z uporabo specifičnih jezikovnih
sredstev« (Svet Evrope 2011: 31). Razdelimo jih lahko na več sestavin (je-
zikovno, sociolingvistično in pragmatično), ki obsegajo določeno znanje,
spretnosti in t.i. know-how ali operativno znanje. Jezikovne zmožnosti, ki
vključujejo fonološko, skladenjsko znanje in spretnosti ter druge razsežno-
sti jezika kot sistema, ne zajemajo le obsega in kakovosti znanja, temveč
tudi načine, kako je to znanje organizirano, shranjeno in kako se do nje-
110
vedamo, pač pa neupravičeno pričakujemo od pripadnikov drugih kultur,
da se naših vedenjskih vzorcev zavedajo in da jih prakticirajo. Grosman
(2004) meni, da je za uresničevanje razumevanja medkulturnih okoliščin
in uspešno sporazumevanje potrebno razviti medkulturno zavest. Z raz-
vijanjem medkulturnega zavedanja, spoštovanja in sprejemanja različnih
kultur in jezikov je smiselno začeti že v zgodnjem otroštvu, zlasti zato, ker
je pri zgodnjem učenju/poučevanju jezika/jezikov učenčeva pozitivna iz-
kušnja z jezikom največja motivacija za nadaljnje delo in spodbuda za do-
seganje višje ravni znanja. Učenec za razvoj jezika in medkulturne zmož-
nosti potrebuje predvsem spodbudno okolje, imeti mora priložnost slišati
in uporabiti jezik v različnih okoliščinah, pri tem pa potrebuje tudi spod-
budo odraslih in vrstnikov.
Namen pričujočega prispevka je predstaviti rezultate akcijske raziska-
ve, ki smo jo izvedli v okviru projekta EDUKA 2 - Čezmejno upravljanje iz-
obraževanja (projekt Interreg med Slovenijo in Italijo) in ki temelji na čez-
mejnem sodelovanju med šolami z istim in različnim učnim jezikom na
meji med Italijo in Slovenijo. Osnovni cilj projekta je bil oblikovati in v pra-
ksi preizkusiti skupne učne vsebine in orodja, in sicer v obliki t. i. čezmej-
nih razredov, v okviru katerih so se učenci sorodnih šol iz obeh strani meje
srečevali ter vključevali v različne učne dejavnosti. Ta oblika sodelovanja je
omogočila medsebojno spoznavanje, vzpostavljanje prijateljskih vezi ter iz-
menjavo šolskih izkušenj tako med učenci kot med učitelji. Koncept čez-
mejnih razredov temelji na izbranih didaktičnih izhodiščih, ki upoštevajo
sodobne učne pristope in strategije, podprte s spodbudnim, aktivnim, od-
prtim in avtentičnim učnim okoljem.
Teoretični okvir
Razvijanje sporazumevalne zmožnosti
Model sporazumevalnih zmožnosti, kot ga opredeljuje Skupni evrop-
ski jezikovni okvir (SEJO), opisuje sporazumevalne jezikovne zmožnosti
kot tiste, »ki osebi omogočajo delovanje z uporabo specifičnih jezikovnih
sredstev« (Svet Evrope 2011: 31). Razdelimo jih lahko na več sestavin (je-
zikovno, sociolingvistično in pragmatično), ki obsegajo določeno znanje,
spretnosti in t.i. know-how ali operativno znanje. Jezikovne zmožnosti, ki
vključujejo fonološko, skladenjsko znanje in spretnosti ter druge razsežno-
sti jezika kot sistema, ne zajemajo le obsega in kakovosti znanja, temveč
tudi načine, kako je to znanje organizirano, shranjeno in kako se do nje-
110
