Page 109 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 109
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-324-0.109-124
Spodbujanje medkulturne zmožnosti
s čezmejnimi razredi
Barbara Baloh, Silva Bratož
Z Uvod
a sodobno evropsko družbo pomenita kulturna in jezikovna raznoli-
kost tako obogatitev kakor tudi izziv. Kultura je neločljivo povezana z je-
zikom, saj ko se učimo jezika, obenem spoznavamo tudi kulturo, iz katere
ta izhaja. To se odraža tudi v jezikovnem okviru, ki so ga sprejele člani-
ce Evropske unije (Svet Evrope 2011), saj poleg jezikovnih in pragmatičnih
zmožnosti predlagani model sporazumevalne zmožnosti obsega tudi soci-
olingvistične zmožnosti, ki se nanašajo na sociokulturne pogoje rabe jezi-
ka in predpostavljajo, da je za uspešno sporazumevanje nujno usvojiti tudi
medkulturno zmožnost. Pri opredelitvi medkulturne zmožnosti različni
avtorji (Byram, Gribkova in Starkey 2002; Boecker 2008; Deardoff 2006)
poleg znanja in razumevanja drugih kultur ter spretnosti, povezanih z in-
terpretacijo drugih kultur, poudarjajo predvsem odnos in stališča do dru-
gih in drugačnih. Ta se izražajo skozi radovednost in odprtost posame-
znika do drugih kultur ter vključujejo njegovo pripravljenost, da lastne
vrednote, stališča in vedenja postavi pod vprašaj in s tem razvije zmožnost
svojo kulturo pogledati s perspektive nekoga, ki prihaja iz druge kulture, z
drugimi vrednotami, prepričanji in vedenjem. Omenjeni vidiki so še pose-
bej poudarjeni v obmejnih prostorih, v katerih so učenci nenehno izpostav-
ljeni jezikovni in kulturni raznolikosti.
Okoliščine medkulturnega sporazumevanja vključujejo dve ali več
kultur, različne jezike in vedenjske vzorce, ki se jih večinoma niti ne za-
109
Spodbujanje medkulturne zmožnosti
s čezmejnimi razredi
Barbara Baloh, Silva Bratož
Z Uvod
a sodobno evropsko družbo pomenita kulturna in jezikovna raznoli-
kost tako obogatitev kakor tudi izziv. Kultura je neločljivo povezana z je-
zikom, saj ko se učimo jezika, obenem spoznavamo tudi kulturo, iz katere
ta izhaja. To se odraža tudi v jezikovnem okviru, ki so ga sprejele člani-
ce Evropske unije (Svet Evrope 2011), saj poleg jezikovnih in pragmatičnih
zmožnosti predlagani model sporazumevalne zmožnosti obsega tudi soci-
olingvistične zmožnosti, ki se nanašajo na sociokulturne pogoje rabe jezi-
ka in predpostavljajo, da je za uspešno sporazumevanje nujno usvojiti tudi
medkulturno zmožnost. Pri opredelitvi medkulturne zmožnosti različni
avtorji (Byram, Gribkova in Starkey 2002; Boecker 2008; Deardoff 2006)
poleg znanja in razumevanja drugih kultur ter spretnosti, povezanih z in-
terpretacijo drugih kultur, poudarjajo predvsem odnos in stališča do dru-
gih in drugačnih. Ta se izražajo skozi radovednost in odprtost posame-
znika do drugih kultur ter vključujejo njegovo pripravljenost, da lastne
vrednote, stališča in vedenja postavi pod vprašaj in s tem razvije zmožnost
svojo kulturo pogledati s perspektive nekoga, ki prihaja iz druge kulture, z
drugimi vrednotami, prepričanji in vedenjem. Omenjeni vidiki so še pose-
bej poudarjeni v obmejnih prostorih, v katerih so učenci nenehno izpostav-
ljeni jezikovni in kulturni raznolikosti.
Okoliščine medkulturnega sporazumevanja vključujejo dve ali več
kultur, različne jezike in vedenjske vzorce, ki se jih večinoma niti ne za-
109
