Page 53 - Barbara Japelj Pavešić. 2020. Nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji: zagotavljanje varnega in vzpodbudnega učnega okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 16
P. 53
53
Slika 13a: Deleži ravnateljev OŠ po poročanju o pogostosti odziva na
nasilne dogodke na šoli
njuje, da jim učitelji vedno povedo za te vrste nadlegovanja. Dobra polovica
ravnateljev hkrati zagotavlja, da se vsi vpleteni v problem na šoli seznanijo z
dogodkom in se med seboj posvetujejo. Hkrati to tudi kaže, da na slabi polo-
vici šol te prakse ne poznajo in si med seboj ne delijo informacij ter odgovor-
nosti za reševanje situacije. Zaskrbljujoče je, da se na manj kot polovici šol po
dogodku v razpravi uskladijo, kako bi bilo problem dobro reševati naslednjič.
Vodstvo šole se v razpravo o dogodku v strokovnem aktivu vedno vključi
le na tretjini šol, na tretjini šol pogosto in na tretjini redko ali nikoli. Ti podatki
lahko kažejo tudi, da takšnih razprav v strokovnih aktivih na šoli ne opravijo in
vodstvo ne more poročati drugače, kot da se vanje ne vključi.
Zunanjih institucij na skoraj 30 % srednjih šol v reševanje nikoli ne vključi-
jo. Hkrati na dveh tretjinah šol priznavajo, da problemov ne morejo dobro re-
šiti, ker si pravilniki med seboj nasprotujejo. Poročila ravnateljev z vsemi od-
govori kažejo na izrazite sistemske težave in na relativno redke primere šol, ki
rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov
Slika 13a: Deleži ravnateljev OŠ po poročanju o pogostosti odziva na
nasilne dogodke na šoli
njuje, da jim učitelji vedno povedo za te vrste nadlegovanja. Dobra polovica
ravnateljev hkrati zagotavlja, da se vsi vpleteni v problem na šoli seznanijo z
dogodkom in se med seboj posvetujejo. Hkrati to tudi kaže, da na slabi polo-
vici šol te prakse ne poznajo in si med seboj ne delijo informacij ter odgovor-
nosti za reševanje situacije. Zaskrbljujoče je, da se na manj kot polovici šol po
dogodku v razpravi uskladijo, kako bi bilo problem dobro reševati naslednjič.
Vodstvo šole se v razpravo o dogodku v strokovnem aktivu vedno vključi
le na tretjini šol, na tretjini šol pogosto in na tretjini redko ali nikoli. Ti podatki
lahko kažejo tudi, da takšnih razprav v strokovnih aktivih na šoli ne opravijo in
vodstvo ne more poročati drugače, kot da se vanje ne vključi.
Zunanjih institucij na skoraj 30 % srednjih šol v reševanje nikoli ne vključi-
jo. Hkrati na dveh tretjinah šol priznavajo, da problemov ne morejo dobro re-
šiti, ker si pravilniki med seboj nasprotujejo. Poročila ravnateljev z vsemi od-
govori kažejo na izrazite sistemske težave in na relativno redke primere šol, ki
rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov
