Page 50 - Barbara Japelj Pavešić. 2020. Nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji: zagotavljanje varnega in vzpodbudnega učnega okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 16
P. 50
Slika 10a: Svetovalna služba v odzivih na problem nasilja v OŠ
50
Slika 10b: Svetovalna služba v odzivih na problem nasilja v SŠ
problema, vendar pa je šestina učiteljev poročala, da jim svetovalna služba vsaj
včasih pripiše odgovornost za pojav nasilja do njih samih.
Drugače kot nasilno vedenje učencev do učiteljev, ki ga običajno vidijo tu-
di priče, lahko nasilje do učiteljev po elektronski pošti ali socialnih omrežjih po-
gosteje ostane skrito in zato nerešeno. Ker lahko vključuje osebne razžalitve
učitelja, je naravno pričakovati, da si učitelj najprej prizadeva za omejitev širje-
nja objav ali poskuša preprečiti, da bi jih videle vsaj še dodatne poznane ose-
be, zato sporočil ali objav ne želi pokazati ali širiti med kolegi ali vodstvom, tu-
di ne z namenom poročanja o problemu. Primer takih objav v srednjih šolah so
predelane fotografije učiteljev, ki jih dijaki širijo po omrežjih z namenom pos-
mehovanja učiteljem.
Vendar pa je skoraj 60 % učiteljev sporočilo, da teh primerov skoraj niko-
li ne rešujejo sami (sliki 11a in 11b), kar hkrati pomeni, da se jih 40 % s spletnimi
oblikami nasilja spopada samih. Ponovno je vprašanje, ali morda primeri os-
tanejo sploh nerešeni, saj to iz poročanja ni razvidno. Iz poročanja o tem, ko-
liko učitelji izkušene spletne oblike nasilja delijo s sodelavci na šoli, se vidi, da
jih očitno pogosto rešujejo s pomočjo drugih oseb, ne šolskih kolegov. Približ-
no polovica učiteljev kolegom in vodstvu šole nikoli ne pove za doživeto nasi-
lje po elektronski pošti ali socialnih omrežjih, le okoli tretjina vedno. Učiteljice
e-nadlegovanje razkrijejo pogosteje kot učitelji.
nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji
50
Slika 10b: Svetovalna služba v odzivih na problem nasilja v SŠ
problema, vendar pa je šestina učiteljev poročala, da jim svetovalna služba vsaj
včasih pripiše odgovornost za pojav nasilja do njih samih.
Drugače kot nasilno vedenje učencev do učiteljev, ki ga običajno vidijo tu-
di priče, lahko nasilje do učiteljev po elektronski pošti ali socialnih omrežjih po-
gosteje ostane skrito in zato nerešeno. Ker lahko vključuje osebne razžalitve
učitelja, je naravno pričakovati, da si učitelj najprej prizadeva za omejitev širje-
nja objav ali poskuša preprečiti, da bi jih videle vsaj še dodatne poznane ose-
be, zato sporočil ali objav ne želi pokazati ali širiti med kolegi ali vodstvom, tu-
di ne z namenom poročanja o problemu. Primer takih objav v srednjih šolah so
predelane fotografije učiteljev, ki jih dijaki širijo po omrežjih z namenom pos-
mehovanja učiteljem.
Vendar pa je skoraj 60 % učiteljev sporočilo, da teh primerov skoraj niko-
li ne rešujejo sami (sliki 11a in 11b), kar hkrati pomeni, da se jih 40 % s spletnimi
oblikami nasilja spopada samih. Ponovno je vprašanje, ali morda primeri os-
tanejo sploh nerešeni, saj to iz poročanja ni razvidno. Iz poročanja o tem, ko-
liko učitelji izkušene spletne oblike nasilja delijo s sodelavci na šoli, se vidi, da
jih očitno pogosto rešujejo s pomočjo drugih oseb, ne šolskih kolegov. Približ-
no polovica učiteljev kolegom in vodstvu šole nikoli ne pove za doživeto nasi-
lje po elektronski pošti ali socialnih omrežjih, le okoli tretjina vedno. Učiteljice
e-nadlegovanje razkrijejo pogosteje kot učitelji.
nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji
