Page 55 - Barbara Japelj Pavešić. 2020. Nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji: zagotavljanje varnega in vzpodbudnega učnega okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 16
P. 55
šolah, kjer imajo dobro določena pravila za ravnanje v primeru nasilja nad 55
učitelji. Skoraj vsi učitelji se vsaj deloma strinjajo, da so pravila nedvoumna, in
le 5 % učiteljev meni, da ni jasno, po katerih šolskih pravilih morajo ravnati ob
nasilnem dogodku.
Vendar pa pravil ne uporabljajo vedno vsi ali za vse enako. Več kot 40 %
učiteljev se je vsaj delno strinjalo, da na šoli pravila premalo dosledno upošte-
vajo, 30 % učiteljev pa se je v celoti strinjalo, da na šoli ne upoštevajo dosledno
pravil, ki bi zagotovila enotno ravnanje ob nasilju vseh zaposlenih (Slika 14a).
Učitelji so pohvalili svetovalno službo na šolah, da uspešno rešuje proble-
me nasilja. Okoli polovica se v celoti strinja, da je svetovalna služba uspešna,
še 40 % učiteljev pa se s tem vsaj deloma strinja. Skoraj dve tretjini učiteljev sta
potrdili, da se lahko zanesejo na pomoč svetovalne službe, le 8 % je mnenja,
da se ne morejo.
Na slabost ravnanja ob nasilju pa so učitelji pokazali s svojim strinjanjem
z izjavo, da zunanje institucije redko izpeljejo svetovanje in pomoč nasilnim
učencem, ko jim je to dodeljeno. Skoraj 40 % učiteljev se je z izjavo strinjalo
in še polovica deloma. Odgovori kažejo na slabe izkušnje, ki jih imajo na šo-
lah z vključevanjem in s povezovanjem z zunanjimi institucijami pri reševa-
nju nasilja.
Vendar pa se je potrebno zavedati, da so zunanje institucije običajno pok-
licane na pomoč v hujših primerih. Zato odgovori verjetno kažejo na izkušnje
s posameznimi zahtevnejšimi primeri nasilja, ki pa so glede na velik delež stri-
njanja zadevali zelo veliko učiteljev. Predpostavko, da se na šolah dogajajo le
posamezni težko rešljivi problemi, podpira tudi dejstvo, da je večina, 60 % uči-
teljev, mnenja, da na šoli ne potrebujejo varnostnika, samo 14 % učiteljev pa se
strinja, da varnostnika potrebujejo.
Glede možnosti prijave nasilja so učitelji precej enotni. Dobri dve tretjini
sta prepričani, da lahko nasilne dogodke vedno prijavijo vodstvu šole, in še če-
trtina se s tem vsaj deloma strinja. Hkrati s strinjanjem z drugo izjavo, da veči-
ne nasilnih dogodkov le ne morejo vedno prijaviti ustrezni osebi na šoli, tretji-
na učiteljev opozarja na obsežnost problematike tistih dogodkov, ki ostajajo
nevidni in jih ne zazna niti vodstvo šole.
Tretjina učiteljev je mnenja, da se od njih v splošnem pričakuje, da se ob
pojavu nasilja v razredu znajdejo sami, in skoraj polovica se jih s tem vsaj de-
loma strinja. Ob tem opozarjajo, da to pri večini pomeni okrnjeno poučevanje
za celoten razred. Iz statistik lahko sklepamo, da učitelji za reševanje problema
nasilja porabijo čas, namenjen poučevanju, sicer ne bi sporočili, da so obravna-
va snovi in druge aktivnosti v razredu bistveno okrnjene, ko se sami ukvarjajo z
nasiljem. Z izjavo se strinja več kot 60 % učiteljev, deloma pa se z njo strinja še
30 % učiteljev, torej samo pri vsakem desetem učitelju pouk ne trpi zaradi nje-
govega reševanja problemov nasilja v razredu.
rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov
učitelji. Skoraj vsi učitelji se vsaj deloma strinjajo, da so pravila nedvoumna, in
le 5 % učiteljev meni, da ni jasno, po katerih šolskih pravilih morajo ravnati ob
nasilnem dogodku.
Vendar pa pravil ne uporabljajo vedno vsi ali za vse enako. Več kot 40 %
učiteljev se je vsaj delno strinjalo, da na šoli pravila premalo dosledno upošte-
vajo, 30 % učiteljev pa se je v celoti strinjalo, da na šoli ne upoštevajo dosledno
pravil, ki bi zagotovila enotno ravnanje ob nasilju vseh zaposlenih (Slika 14a).
Učitelji so pohvalili svetovalno službo na šolah, da uspešno rešuje proble-
me nasilja. Okoli polovica se v celoti strinja, da je svetovalna služba uspešna,
še 40 % učiteljev pa se s tem vsaj deloma strinja. Skoraj dve tretjini učiteljev sta
potrdili, da se lahko zanesejo na pomoč svetovalne službe, le 8 % je mnenja,
da se ne morejo.
Na slabost ravnanja ob nasilju pa so učitelji pokazali s svojim strinjanjem
z izjavo, da zunanje institucije redko izpeljejo svetovanje in pomoč nasilnim
učencem, ko jim je to dodeljeno. Skoraj 40 % učiteljev se je z izjavo strinjalo
in še polovica deloma. Odgovori kažejo na slabe izkušnje, ki jih imajo na šo-
lah z vključevanjem in s povezovanjem z zunanjimi institucijami pri reševa-
nju nasilja.
Vendar pa se je potrebno zavedati, da so zunanje institucije običajno pok-
licane na pomoč v hujših primerih. Zato odgovori verjetno kažejo na izkušnje
s posameznimi zahtevnejšimi primeri nasilja, ki pa so glede na velik delež stri-
njanja zadevali zelo veliko učiteljev. Predpostavko, da se na šolah dogajajo le
posamezni težko rešljivi problemi, podpira tudi dejstvo, da je večina, 60 % uči-
teljev, mnenja, da na šoli ne potrebujejo varnostnika, samo 14 % učiteljev pa se
strinja, da varnostnika potrebujejo.
Glede možnosti prijave nasilja so učitelji precej enotni. Dobri dve tretjini
sta prepričani, da lahko nasilne dogodke vedno prijavijo vodstvu šole, in še če-
trtina se s tem vsaj deloma strinja. Hkrati s strinjanjem z drugo izjavo, da veči-
ne nasilnih dogodkov le ne morejo vedno prijaviti ustrezni osebi na šoli, tretji-
na učiteljev opozarja na obsežnost problematike tistih dogodkov, ki ostajajo
nevidni in jih ne zazna niti vodstvo šole.
Tretjina učiteljev je mnenja, da se od njih v splošnem pričakuje, da se ob
pojavu nasilja v razredu znajdejo sami, in skoraj polovica se jih s tem vsaj de-
loma strinja. Ob tem opozarjajo, da to pri večini pomeni okrnjeno poučevanje
za celoten razred. Iz statistik lahko sklepamo, da učitelji za reševanje problema
nasilja porabijo čas, namenjen poučevanju, sicer ne bi sporočili, da so obravna-
va snovi in druge aktivnosti v razredu bistveno okrnjene, ko se sami ukvarjajo z
nasiljem. Z izjavo se strinja več kot 60 % učiteljev, deloma pa se z njo strinja še
30 % učiteljev, torej samo pri vsakem desetem učitelju pouk ne trpi zaradi nje-
govega reševanja problemov nasilja v razredu.
rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov
