Page 52 - Barbara Japelj Pavešić. 2020. Nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji: zagotavljanje varnega in vzpodbudnega učnega okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 16
P. 52
Slika 12: Neskladja v pravilnikih za reševanje nasilja
dejanje zgodi vedno. V skoraj 60 % šol vodstvo poroča, da zaposlenemu, žrtvi
nasilja, vedno predlaga, kako naj reši problem. V enakem deležu šol se v reše-
vanje vedno takoj vključi svetovalna služba. Na več kot polovici šol so ravna-
telji prepričani, da zaposleni o problemu nasilja vedno obvestijo vodstvo šo-
52 le in da se o dogodku vedno seznanijo in pogovorijo vsi vpleteni učitelji in
vodstvo. Malo manj pogosto razpravljajo o tem, kaj bi lahko naslednjič storili
bolje (na 46 % šol), ali se o dogodku pogovorijo vsi učitelji v strokovnem akti-
vu in vodstvo šole (na 43 % šol).
Nepričakovana je porazdelitev odgovorov o pogostosti odziva vodstva šol
na neustrezne zahteve staršev. Le 12 % ravnateljev je zagotovilo, da nikoli ne
pričakujejo, da bodo učitelji zahteve staršev razrešili sami. Od ostalih jih polovi-
ca samostojno reševanje učitelja pričakuje včasih in polovica pogosto ali ved-
no. Skladno s poročili učiteljev ti rezultati kažejo na veliko potrebo po izboljša-
nju postopkov in dogovorov za sodelovanje s starši.
Ravnatelji polovice šol so tudi navedli, da jim učitelji o nasilni komunikaciji
vedno poročajo po elektronski pošti ali socialnih omrežjih, na vsaki sedmi šoli
pa nikoli. Hkrati je 60 % ravnateljev zapisalo, da vsaj včasih pričakujejo, da bo-
do zaposleni takšne probleme rešili sami.
Dobra četrtina osnovnih šol nikoli ne pokliče ali ne vključi v reševanje pro-
blema zunanjih institucij. Razlogov za tak odgovor je lahko več, med drugim je
tudi možnost, da šola v zadnjem času ni doživela hujšega nasilja, ki ga ni mog-
la rešiti samostojno.
Ravnatelji srednjih šol so navedli, da na dveh tretjinah šol učiteljem ved-
no svetujejo, kako naj rešijo problem, in na 60 % šol se v reševanje takoj vklju-
či svetovalna služba. Dejstvo, da na tretjini šol vodstvo učitelju ne svetuje, kako
naj reši problem, lahko pomeni, da ravnatelj ne pričakuje učiteljevega reševa-
nja, da o problemu ne izve ali pa problem takoj preda v reševanje drugim.
Slaba polovica srednješolskih ravnateljev ne pričakuje, da bi učitelji vsaj
nasilje po elektronskih poteh reševali samostojno, čeprav jih le tretjina oce-
nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji
dejanje zgodi vedno. V skoraj 60 % šol vodstvo poroča, da zaposlenemu, žrtvi
nasilja, vedno predlaga, kako naj reši problem. V enakem deležu šol se v reše-
vanje vedno takoj vključi svetovalna služba. Na več kot polovici šol so ravna-
telji prepričani, da zaposleni o problemu nasilja vedno obvestijo vodstvo šo-
52 le in da se o dogodku vedno seznanijo in pogovorijo vsi vpleteni učitelji in
vodstvo. Malo manj pogosto razpravljajo o tem, kaj bi lahko naslednjič storili
bolje (na 46 % šol), ali se o dogodku pogovorijo vsi učitelji v strokovnem akti-
vu in vodstvo šole (na 43 % šol).
Nepričakovana je porazdelitev odgovorov o pogostosti odziva vodstva šol
na neustrezne zahteve staršev. Le 12 % ravnateljev je zagotovilo, da nikoli ne
pričakujejo, da bodo učitelji zahteve staršev razrešili sami. Od ostalih jih polovi-
ca samostojno reševanje učitelja pričakuje včasih in polovica pogosto ali ved-
no. Skladno s poročili učiteljev ti rezultati kažejo na veliko potrebo po izboljša-
nju postopkov in dogovorov za sodelovanje s starši.
Ravnatelji polovice šol so tudi navedli, da jim učitelji o nasilni komunikaciji
vedno poročajo po elektronski pošti ali socialnih omrežjih, na vsaki sedmi šoli
pa nikoli. Hkrati je 60 % ravnateljev zapisalo, da vsaj včasih pričakujejo, da bo-
do zaposleni takšne probleme rešili sami.
Dobra četrtina osnovnih šol nikoli ne pokliče ali ne vključi v reševanje pro-
blema zunanjih institucij. Razlogov za tak odgovor je lahko več, med drugim je
tudi možnost, da šola v zadnjem času ni doživela hujšega nasilja, ki ga ni mog-
la rešiti samostojno.
Ravnatelji srednjih šol so navedli, da na dveh tretjinah šol učiteljem ved-
no svetujejo, kako naj rešijo problem, in na 60 % šol se v reševanje takoj vklju-
či svetovalna služba. Dejstvo, da na tretjini šol vodstvo učitelju ne svetuje, kako
naj reši problem, lahko pomeni, da ravnatelj ne pričakuje učiteljevega reševa-
nja, da o problemu ne izve ali pa problem takoj preda v reševanje drugim.
Slaba polovica srednješolskih ravnateljev ne pričakuje, da bi učitelji vsaj
nasilje po elektronskih poteh reševali samostojno, čeprav jih le tretjina oce-
nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji
