Page 96 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 96
kušnje, ki jo imajo učenci z jezikom, je jezik (ali jeziki), ki ga (jih) učenci govorijo
doma, in tudi to, kako jezik(e) doma uporabljajo, pomemben faktor pri razvoju
bralne pismenosti (Bialystok, 2006; Hoff in Elledge, 2005). Starši na otroke pre-
našajo svoja pričakovanja in jim »določijo« izobrazbene cilje (Hong in Ho, 2005;
Jeynes, 2005). Z akademsko socializacijo mislimo na poudarjanje pomena izo-
braževanja, vključuje pa tako starše kakor otroke, ki razpravljajo o vrednosti iz-
obraževanja, pričakovanjih glede prihodnjega izobraževanja in poklica otrok,
otrokom pa prav tako pomaga povezovati šolsko delo z njegovo uporabnostjo
v realnem svetu (Hill in Tyson, 2009; Taylor, Clayton in Rowley, 2004). Akadem-
ska socializacija je lahko tudi predmetno specifična. Raziskave so pokazale, da
je starševska socializacija pri branju še posebej pomembna pri spodbujanju
bralnih dosežkov učencev (Kloosterman, Notten, Tolsma in Kraaykamp, 2010).
Starši prenašajo svoja prepričanja o branju na otroke – na tak način se oblikuje
motivacija otrok za branje (Baker in Scher, 2002). Poleg akademske socializacije
lahko zgodnje vključevanje staršev v bralne aktivnosti otrok vpliva na zgodnji
razvoj njihove pismenosti in to ima lahko tudi dolgotrajne učinke (Melhuish
96 idr., 2008; Sénéchal in LeFevre, 2002). Verjetno je ena najpogostejših in naju-
činkovitejših aktivnosti ravno ta, da otroci in starši berejo skupaj (Federal Inte-
ragency Forum on Child and Family Statistics, 2013; Raikes idr., 2006). Tudi ko
otroci pričnejo s šolo, lahko bralne aktivnosti doma dopolnijo to, kar se učijo v
šoli (Darling in Westberg, 2004; Kim in Quinn, 2013).3
Tabela 4.1: Jezik, ki ga učenci govorijo doma
Kako pogosto doma govoriš slovensko? Odstotek SE
Doma vedno govorim slovensko. 73,59 1,59
Doma skoraj vedno govorim slovensko. 14,24 0,75
Doma včasih govorim slovensko, včasih pa kak drug jezik. 9,57 0,81
Doma nikoli ne govorim slovensko. 2,60 0,70
Vir: Nacionalna baza PIRLS.
Kakor vidimo iz tabele 4.1, večina učencev doma govori slovensko (tako je
poročalo skoraj 74 % učencev). Nato sledi delež učencev, ki doma skoraj vedno
govorijo slovensko, teh je nekaj več kot 14 %. Preostali pa doma slovensko go-
vorijo včasih, včasih pa kak drug jezik; teh, ki doma nikoli ne govorijo sloven-
sko, pa je bilo nekoliko manj kakor 3 %.
3 Vse v: Michael Hooper, Ina V. S. Mullis in Michael O. Martin, PIRLS 2016 Context Questionnaire
Framework, 37–39.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
doma, in tudi to, kako jezik(e) doma uporabljajo, pomemben faktor pri razvoju
bralne pismenosti (Bialystok, 2006; Hoff in Elledge, 2005). Starši na otroke pre-
našajo svoja pričakovanja in jim »določijo« izobrazbene cilje (Hong in Ho, 2005;
Jeynes, 2005). Z akademsko socializacijo mislimo na poudarjanje pomena izo-
braževanja, vključuje pa tako starše kakor otroke, ki razpravljajo o vrednosti iz-
obraževanja, pričakovanjih glede prihodnjega izobraževanja in poklica otrok,
otrokom pa prav tako pomaga povezovati šolsko delo z njegovo uporabnostjo
v realnem svetu (Hill in Tyson, 2009; Taylor, Clayton in Rowley, 2004). Akadem-
ska socializacija je lahko tudi predmetno specifična. Raziskave so pokazale, da
je starševska socializacija pri branju še posebej pomembna pri spodbujanju
bralnih dosežkov učencev (Kloosterman, Notten, Tolsma in Kraaykamp, 2010).
Starši prenašajo svoja prepričanja o branju na otroke – na tak način se oblikuje
motivacija otrok za branje (Baker in Scher, 2002). Poleg akademske socializacije
lahko zgodnje vključevanje staršev v bralne aktivnosti otrok vpliva na zgodnji
razvoj njihove pismenosti in to ima lahko tudi dolgotrajne učinke (Melhuish
96 idr., 2008; Sénéchal in LeFevre, 2002). Verjetno je ena najpogostejših in naju-
činkovitejših aktivnosti ravno ta, da otroci in starši berejo skupaj (Federal Inte-
ragency Forum on Child and Family Statistics, 2013; Raikes idr., 2006). Tudi ko
otroci pričnejo s šolo, lahko bralne aktivnosti doma dopolnijo to, kar se učijo v
šoli (Darling in Westberg, 2004; Kim in Quinn, 2013).3
Tabela 4.1: Jezik, ki ga učenci govorijo doma
Kako pogosto doma govoriš slovensko? Odstotek SE
Doma vedno govorim slovensko. 73,59 1,59
Doma skoraj vedno govorim slovensko. 14,24 0,75
Doma včasih govorim slovensko, včasih pa kak drug jezik. 9,57 0,81
Doma nikoli ne govorim slovensko. 2,60 0,70
Vir: Nacionalna baza PIRLS.
Kakor vidimo iz tabele 4.1, večina učencev doma govori slovensko (tako je
poročalo skoraj 74 % učencev). Nato sledi delež učencev, ki doma skoraj vedno
govorijo slovensko, teh je nekaj več kot 14 %. Preostali pa doma slovensko go-
vorijo včasih, včasih pa kak drug jezik; teh, ki doma nikoli ne govorijo sloven-
sko, pa je bilo nekoliko manj kakor 3 %.
3 Vse v: Michael Hooper, Ina V. S. Mullis in Michael O. Martin, PIRLS 2016 Context Questionnaire
Framework, 37–39.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
