Page 95 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 95
.0 95
Podpora v domačem okolju
Mnoge raziskave so pokazale na pomen domačega okolja za razvoj bralne pi-
smenosti. Ker raziskava PIRLS želi bolje razumeti »učinek« doma in medge-
neracijskega prenosa pismenosti, so se zbirali podatki za to področje tako od
učencev kakor staršev oziroma skrbnikov učencev (v obeh primerih na podlagi
vprašalnika). Zbrane podatke lahko strnemo v naslednja področja:
– domači viri za učenje,
– jezik, ki ga (učenci in starši – op. p.) govorijo doma,
– pričakovanja staršev glede izobrazbe učencev in glede akademske
socializacije,
– zgodnje bralne aktivnosti in zgodnje numerične aktivnosti,
– domača podpora branju.1
Domači viri za učenje vključujejo pomembne socialno-ekonomske značil-
nosti staršev, kot je, npr., raven njihove izobrazbe, skupaj s podporo učenju in
poudarjanjem izobraževalnih dejavnosti. V raziskavah na področju izobraževa-
nja so najmočnejši dejavniki ozadja dosežkov učencev ponavadi tisti, ki merijo
socialno-ekonomski položaj družin, kar pogosto preverjamo s spremenljivka-
mi, kot so stopnja izobrazbe staršev, dohodek,2 poklic in, splošneje, z doma-
čimi viri, kot je dostop do tehnologije, svetovnega spleta in knjig, vključno z
otroškimi knjigami (Bradley in Corwyn, 2002; Dahl in Lochner, 2012; Davis-Ke-
an, 2005; Sirin, 2005; Willms, 2006). Ker je učenje branja odvisno od zgodnje iz-
1 Michael Hooper, Ina V. S. Mullis in Michael O. Martin, PIRLS 2016 Context Questionnaire Framework
(TIMSS and PIRLS International Study Center, Lynch School of Education, Boston College,
International Association for the Evaluation of Educational Achievement, 2015), 36–37.
2 Slednjega v tovrstnih raziskavah večinoma ne preverjamo.
Podpora v domačem okolju
Mnoge raziskave so pokazale na pomen domačega okolja za razvoj bralne pi-
smenosti. Ker raziskava PIRLS želi bolje razumeti »učinek« doma in medge-
neracijskega prenosa pismenosti, so se zbirali podatki za to področje tako od
učencev kakor staršev oziroma skrbnikov učencev (v obeh primerih na podlagi
vprašalnika). Zbrane podatke lahko strnemo v naslednja področja:
– domači viri za učenje,
– jezik, ki ga (učenci in starši – op. p.) govorijo doma,
– pričakovanja staršev glede izobrazbe učencev in glede akademske
socializacije,
– zgodnje bralne aktivnosti in zgodnje numerične aktivnosti,
– domača podpora branju.1
Domači viri za učenje vključujejo pomembne socialno-ekonomske značil-
nosti staršev, kot je, npr., raven njihove izobrazbe, skupaj s podporo učenju in
poudarjanjem izobraževalnih dejavnosti. V raziskavah na področju izobraževa-
nja so najmočnejši dejavniki ozadja dosežkov učencev ponavadi tisti, ki merijo
socialno-ekonomski položaj družin, kar pogosto preverjamo s spremenljivka-
mi, kot so stopnja izobrazbe staršev, dohodek,2 poklic in, splošneje, z doma-
čimi viri, kot je dostop do tehnologije, svetovnega spleta in knjig, vključno z
otroškimi knjigami (Bradley in Corwyn, 2002; Dahl in Lochner, 2012; Davis-Ke-
an, 2005; Sirin, 2005; Willms, 2006). Ker je učenje branja odvisno od zgodnje iz-
1 Michael Hooper, Ina V. S. Mullis in Michael O. Martin, PIRLS 2016 Context Questionnaire Framework
(TIMSS and PIRLS International Study Center, Lynch School of Education, Boston College,
International Association for the Evaluation of Educational Achievement, 2015), 36–37.
2 Slednjega v tovrstnih raziskavah večinoma ne preverjamo.
