Page 76 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 76
je celo število, se lahko nekatere vrednosti zdijo neskladne.
(4) in (5) – četrtošolci in petošolci.
Trendni dosežki Azerbajdžana ne vključujejo učencev, ki imajo pouk v
ruščini, za Litvo pa ne učencev, ki imajo pouk v poljščini ali ruščini.
Glede na rezultate PIRLS 2016 obstaja na svetu med desetletnimi otroki ve-
liko več dobrih bralcev kot pred 15 leti. Trendi (ki jih razberemo iz tabele 3.7) ka-
žejo, da je od prvega zajema PIRLS v letu 2001 veliko več držav oziroma izobra-
ževalnih sistemov izboljšalo kot pa poslabšalo svoje dosežke. Enajst držav je
dosežke izboljšalo dolgoročno (od 2001 do 2016), le dve pa sta jih poslabšali;
v osemnajstih državah so se dosežki izboljšali med zadnjima merjenjema (od
2011 do 2016), v desetih državah pa so se v tem času poslabšali.5 V nadaljevanju
si poglejmo trende v bralnih dosežkih posebej za Slovenijo.
76
Slika 3.1: Trendi v bralnih dosežkih (PIRLS Slovenija).
Vir: Nacionalna baza PIRLS (različni cikli).
Graf, prikazan na sliki 3.1, prikazuje trende v bralnih dosežkih PIRLS za Slo-
venijo, za vse štiri cikle (2001, 2006, 2011 in 2016). Iz grafa je mogoče opaziti, da
bralni dosežek četrtošolcev v Sloveniji narašča. Med posameznimi cikli je ta
trend v dosežkih statistično značilno višji. V nadaljevanju si poglejmo trende
bralnega dosežka glede na to kolikšen delež naših učencev dosega posame-
zne mednarodne mejnike pri raziskavi PIRLS (prav tako glede na trende).
5 Marjeta Doupona, »Rezultati Mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2016 – osnutek«.
Neobjavljeno gradivo, 2018: 4.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
(4) in (5) – četrtošolci in petošolci.
Trendni dosežki Azerbajdžana ne vključujejo učencev, ki imajo pouk v
ruščini, za Litvo pa ne učencev, ki imajo pouk v poljščini ali ruščini.
Glede na rezultate PIRLS 2016 obstaja na svetu med desetletnimi otroki ve-
liko več dobrih bralcev kot pred 15 leti. Trendi (ki jih razberemo iz tabele 3.7) ka-
žejo, da je od prvega zajema PIRLS v letu 2001 veliko več držav oziroma izobra-
ževalnih sistemov izboljšalo kot pa poslabšalo svoje dosežke. Enajst držav je
dosežke izboljšalo dolgoročno (od 2001 do 2016), le dve pa sta jih poslabšali;
v osemnajstih državah so se dosežki izboljšali med zadnjima merjenjema (od
2011 do 2016), v desetih državah pa so se v tem času poslabšali.5 V nadaljevanju
si poglejmo trende v bralnih dosežkih posebej za Slovenijo.
76
Slika 3.1: Trendi v bralnih dosežkih (PIRLS Slovenija).
Vir: Nacionalna baza PIRLS (različni cikli).
Graf, prikazan na sliki 3.1, prikazuje trende v bralnih dosežkih PIRLS za Slo-
venijo, za vse štiri cikle (2001, 2006, 2011 in 2016). Iz grafa je mogoče opaziti, da
bralni dosežek četrtošolcev v Sloveniji narašča. Med posameznimi cikli je ta
trend v dosežkih statistično značilno višji. V nadaljevanju si poglejmo trende
bralnega dosežka glede na to kolikšen delež naših učencev dosega posame-
zne mednarodne mejnike pri raziskavi PIRLS (prav tako glede na trende).
5 Marjeta Doupona, »Rezultati Mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2016 – osnutek«.
Neobjavljeno gradivo, 2018: 4.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
