Page 115 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 115
.0 115
Šolska klima, šolska disciplina
in varnost
Spoštovanje vsakega posameznega učenca in učitelja, varno in urejeno okolje
ter konstruktivne interakcije med tehničnim osebjem, učitelji, starši in učenci
pripomorejo k pozitivni šolski klimi in višjim dosežkom učencev (Cohen, Mc-
Cabe, Michelli in Pickeral, 2009; Greenberg, Skidmore in Rhodes, 2004; Konishi,
Hymel, Zumbo in Li, 2010; Martin, Foy, Mullis in O‘Dwyer, 2013). Malo vedenj-
skih težav in malo ali nič skrbi za varnost učiteljev in učencev na šoli spodbuja
stabilno učno okolje. Pokazalo se je namreč, da splošno pomanjkanje discipli-
ne, še posebej, če se učenci ali učitelji bojijo za svojo varnost, ne olajša učenja
in je povezano z nižjimi akademskimi dosežki (Milam idr., 2010; Stanco, 2012).
Šole, kjer obstajajo jasna pravila in več pravičnosti, imajo boljšo disciplino in
višjo varnost (Gottfredson, Gottfredson, Payne in Gottfredson, 2005). Trpinče-
nje med učenci je grožnja šolskemu učnemu okolju. S trpinčenjem mislimo
na agresivna vedenja, katerih namen je prizadeti psihično in fizično šibkejše
učence, in ima številne oblike, od verbalnih žaljivk pa tudi do telesnih poškodb.
Zraven tega, da trpinčenje slabo vpliva na samozavest učencev in povzroča sti-
ske, raziskave kažejo, da je pri trpinčenih učencih uspeh v šoli manj verjeten
(Glew idr., 2008; Konishi idr., 2010; Rothon, Head, Klineberg in Stansfeld, 2011). Z
vedno večjo dostopnostjo svetovnega spleta je postalo spletno trpinčenje no-
va oblika trpinčenja, učinki pa so podobni drugim oblikam trpinčenja (stiska,
nizka samozavest, slabi učni dosežki) (Mishna, Cook, Gadalla, Daciuk in Solo-
mon, 2010; Tokunaga, 2010).1
1 Vse v: Michael Hooper, Ina V. S. Mullis in Michael O. Martin, PIRLS 2016 Context Questionnaire Fra-
mework (TIMSS and PIRLS International Study Center, Lynch School of Education, Boston College,
International Association for the Evaluation of Educational Achievement, 2015), 44–45.
Šolska klima, šolska disciplina
in varnost
Spoštovanje vsakega posameznega učenca in učitelja, varno in urejeno okolje
ter konstruktivne interakcije med tehničnim osebjem, učitelji, starši in učenci
pripomorejo k pozitivni šolski klimi in višjim dosežkom učencev (Cohen, Mc-
Cabe, Michelli in Pickeral, 2009; Greenberg, Skidmore in Rhodes, 2004; Konishi,
Hymel, Zumbo in Li, 2010; Martin, Foy, Mullis in O‘Dwyer, 2013). Malo vedenj-
skih težav in malo ali nič skrbi za varnost učiteljev in učencev na šoli spodbuja
stabilno učno okolje. Pokazalo se je namreč, da splošno pomanjkanje discipli-
ne, še posebej, če se učenci ali učitelji bojijo za svojo varnost, ne olajša učenja
in je povezano z nižjimi akademskimi dosežki (Milam idr., 2010; Stanco, 2012).
Šole, kjer obstajajo jasna pravila in več pravičnosti, imajo boljšo disciplino in
višjo varnost (Gottfredson, Gottfredson, Payne in Gottfredson, 2005). Trpinče-
nje med učenci je grožnja šolskemu učnemu okolju. S trpinčenjem mislimo
na agresivna vedenja, katerih namen je prizadeti psihično in fizično šibkejše
učence, in ima številne oblike, od verbalnih žaljivk pa tudi do telesnih poškodb.
Zraven tega, da trpinčenje slabo vpliva na samozavest učencev in povzroča sti-
ske, raziskave kažejo, da je pri trpinčenih učencih uspeh v šoli manj verjeten
(Glew idr., 2008; Konishi idr., 2010; Rothon, Head, Klineberg in Stansfeld, 2011). Z
vedno večjo dostopnostjo svetovnega spleta je postalo spletno trpinčenje no-
va oblika trpinčenja, učinki pa so podobni drugim oblikam trpinčenja (stiska,
nizka samozavest, slabi učni dosežki) (Mishna, Cook, Gadalla, Daciuk in Solo-
mon, 2010; Tokunaga, 2010).1
1 Vse v: Michael Hooper, Ina V. S. Mullis in Michael O. Martin, PIRLS 2016 Context Questionnaire Fra-
mework (TIMSS and PIRLS International Study Center, Lynch School of Education, Boston College,
International Association for the Evaluation of Educational Achievement, 2015), 44–45.
