Page 114 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 114
povedali, da si učenci iz razredne knjižnice ne morejo izposoditi knjig za
domov.
Tabela 5.14: Lestvica pomanjkanje/neustreznost šolskih virov in bralni
dosežki
Ne vpliva Nekoliko vpliva Zelo vpliva Povprečna Razlika v
vrednost povpreč-
Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni lestvice ju lestvice
učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek glede na
leto 2011
62 (4,6) 545 (2,7) 38 (4,6) 539 (3,3)
Slovenija 0 (0,0) ~ ~ 11,3 (0,14) -0,4 (0,18)
Med. 31 (0,5) 521 (1,4)
62 (0,5) 507 (0,6) 6 (0,2) 474 (2,8)
Povprečje
Vir: Prirejeno po Mullis, Martin, Foy in Hooper, 2017a – elektronska verzija.
Opombe:
( ) Standardne napake so navedene v oklepajih. Zaradi zaokrožanja na
cela števila se nekateri rezultati zdijo nekonsistentni.
~ Premalo podatkov, da bi bilo mogoče poročati o dosežkih.
114 V tabeli 5.14 vidimo tri kategorije ocene vpliva pomanjkanja/neustreznos-
ti šolskih virov (ne vpliva, nekoliko vpliva in zelo vpliva) na bralni dosežek četr-
tošolcev. Lestvica je izračunana na podlagi trditev ravnateljev o pomanjkanju/
neustreznosti šolskih virov (splošnih in tistih, pomembnih pri branju).5 Iz tabe-
le vidimo delež učencev, za katere so ravnatelji mnenja, da pomanjkanje in neu-
streznost šolskih virov ne vpliva, vpliva malo ali zelo vpliva na pouk in povprečni
bralni dosežek učencev. 62 % učencev iz Slovenije tako uvrstimo v kategori-
jo, kjer pomanjkanje ali neustreznost šolskih virov ne vpliva na pouk (glede na
mnenje ravnateljev), povprečni dosežek teh učencev je 545 točk (standardna
napaka je 2,7) – ti učenci hodijo v šole z dobrimi šolskimi viri za učenje –, pre-
ostalih 38 % učencev pa je uvrščeno v kategorijo, ki pravi, da pomanjkanje šol-
skih virov nekoliko vpliva na pouk. Ko pogledamo primerjavo lestvic iz leta 2011
in 2016, vidimo, da pri srednji vrednosti lestvice sicer prihaja do manjše razlike
(na decimalki), a ta ni statistično značilno pomembna. V mednarodnem povpre-
čju (seveda le za države, ki so sodelovale v obeh ciklih) pa je značilno naslednje:
31 % učencev je v kategoriji, v kateri, po mnenju ravnateljev, ni vpliva pomanj-
kanja ali neustreznosti šolskih virov (povprečna vrednost bralnega dosežka teh
učencev je 521 točk (s standardno napako 1,4)) – povedano drugače, v povprečju
okoli 31 % četrtošolcev obiskuje šole z dobro opremljenostjo s šolskimi viri (in ti
imajo povprečni bralni dosežek 521 točk), 62 % učencev je v kategoriji, kjer po-
manjkanje ali neustreznost šolskih virov nekoliko vpliva na pouk (ti učenci imajo
povprečni bralni dosežek 507 točk (standardna napaka je 0,6)), okoli 6 % učen-
cev pa je v mednarodnem povprečju v kategoriji zelo vpliva (povprečni bralni
dosežek teh učencev je 474 točk (standardna napaka 2,8)).
5 Rezultati za Slovenijo gleda na vsako od dvanajstih posameznih postavk so predstavljeni v tabeli
Pomanjkanje šolskih virov in virov za poučevanje – ocena ravnateljev.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
domov.
Tabela 5.14: Lestvica pomanjkanje/neustreznost šolskih virov in bralni
dosežki
Ne vpliva Nekoliko vpliva Zelo vpliva Povprečna Razlika v
vrednost povpreč-
Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni lestvice ju lestvice
učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek glede na
leto 2011
62 (4,6) 545 (2,7) 38 (4,6) 539 (3,3)
Slovenija 0 (0,0) ~ ~ 11,3 (0,14) -0,4 (0,18)
Med. 31 (0,5) 521 (1,4)
62 (0,5) 507 (0,6) 6 (0,2) 474 (2,8)
Povprečje
Vir: Prirejeno po Mullis, Martin, Foy in Hooper, 2017a – elektronska verzija.
Opombe:
( ) Standardne napake so navedene v oklepajih. Zaradi zaokrožanja na
cela števila se nekateri rezultati zdijo nekonsistentni.
~ Premalo podatkov, da bi bilo mogoče poročati o dosežkih.
114 V tabeli 5.14 vidimo tri kategorije ocene vpliva pomanjkanja/neustreznos-
ti šolskih virov (ne vpliva, nekoliko vpliva in zelo vpliva) na bralni dosežek četr-
tošolcev. Lestvica je izračunana na podlagi trditev ravnateljev o pomanjkanju/
neustreznosti šolskih virov (splošnih in tistih, pomembnih pri branju).5 Iz tabe-
le vidimo delež učencev, za katere so ravnatelji mnenja, da pomanjkanje in neu-
streznost šolskih virov ne vpliva, vpliva malo ali zelo vpliva na pouk in povprečni
bralni dosežek učencev. 62 % učencev iz Slovenije tako uvrstimo v kategori-
jo, kjer pomanjkanje ali neustreznost šolskih virov ne vpliva na pouk (glede na
mnenje ravnateljev), povprečni dosežek teh učencev je 545 točk (standardna
napaka je 2,7) – ti učenci hodijo v šole z dobrimi šolskimi viri za učenje –, pre-
ostalih 38 % učencev pa je uvrščeno v kategorijo, ki pravi, da pomanjkanje šol-
skih virov nekoliko vpliva na pouk. Ko pogledamo primerjavo lestvic iz leta 2011
in 2016, vidimo, da pri srednji vrednosti lestvice sicer prihaja do manjše razlike
(na decimalki), a ta ni statistično značilno pomembna. V mednarodnem povpre-
čju (seveda le za države, ki so sodelovale v obeh ciklih) pa je značilno naslednje:
31 % učencev je v kategoriji, v kateri, po mnenju ravnateljev, ni vpliva pomanj-
kanja ali neustreznosti šolskih virov (povprečna vrednost bralnega dosežka teh
učencev je 521 točk (s standardno napako 1,4)) – povedano drugače, v povprečju
okoli 31 % četrtošolcev obiskuje šole z dobro opremljenostjo s šolskimi viri (in ti
imajo povprečni bralni dosežek 521 točk), 62 % učencev je v kategoriji, kjer po-
manjkanje ali neustreznost šolskih virov nekoliko vpliva na pouk (ti učenci imajo
povprečni bralni dosežek 507 točk (standardna napaka je 0,6)), okoli 6 % učen-
cev pa je v mednarodnem povprečju v kategoriji zelo vpliva (povprečni bralni
dosežek teh učencev je 474 točk (standardna napaka 2,8)).
5 Rezultati za Slovenijo gleda na vsako od dvanajstih posameznih postavk so predstavljeni v tabeli
Pomanjkanje šolskih virov in virov za poučevanje – ocena ravnateljev.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
