Page 108 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 108
Koliko je vaša šola pri izved- Sploh ne Malo Precej Zelo
bi pouka prikrajšana zaradi 7,9 (2,76) 2,77 (1,59)
pomanjkanja ali neustreznosti 44,61 (6,39) 44,72 (6,35) 7,2 (2,44) 5,67 (3,3)
58,59 (5,83) 28,54 (5,13)
naslednjega?
knjižničnega materiala (tiskanih in
elektronskih knjig, revij itd.)
gradiv za poučevanje branja (npr.
učbenikov)
Vir: Nacionalna baza PIRLS.
Opomba: standardne napake so navedene v oklepajih.
Ravnatelji so ocenjevali, koliko je, po njihovem mnenju, njihova šola
prikrajšanja zaradi neustreznosti ali pomanjkanja različnih virov; slednje lah-
ko razdelimo v dve skupini, na splošne šolske vire in vire za poučevanje bra-
nja (vse predstavljeno v tabeli 5.2). Poglejmo najprej oceno stanja splošnih šol-
skih virov. Ravnatelji so si pri oceni treh splošnih šolskih virov enotni, in sicer,
108 da pomanjkanje ali neustreznost slednjih ne vpliva zelo na izvedbo pouka. Gre
za naslednje vire: gradiva za poučevanje (npr. učbeniki), pisarniški material
(npr. papir, svinčniki), ogrevanje/hlajenje in razsvetljava. Pri vseh teh treh sku-
pinah virov pa je vendarle več kakor 10 % ravnateljev mnenja, da to malo vpli-
va na pouk. Če pogledamo rezultate pri kategoriji, kaj »precej« vpliva na pouk
(oziroma, natančneje, neustreznost in pomanjkanje česa), je največ ravnate-
ljev odgovorilo (glede na ponujene skupine splošnih šolskih virov), da je to po-
manjkanje ali neustreznost pripomočkov za učenke in učence s posebnimi po-
trebami (da to precej vpliva na pouk, je menilo približno 13 % ravnateljev), še
nekoliko več ravnateljev meni, da so to računalniki za potrebe pouka (okoli 15
%), tudi osebje, ki skrbi za tehnično podporo, kaže na precejšen delež ravnate-
ljev, ki menijo, da slednje precej vpliva na pouk. Pri drugi skupini virov, gre za
vire za poučevanje branja, nekoliko izstopajo naslednji viri: neodostopnost ali
neustreznost računalniških programov za poučevanje branja (da to precej vpli-
va na pouk, meni okoli 19 % ravnateljev), pomanjkanje učiteljev, ki bi bili spe-
cializirani za poučevanje branja, kot tisti dejavnik, ki precej vpliva na pouk, vidi
približno 11 % ravnateljev. Nato sledita pomanjkanje knjižničnega materiala (ti-
skanih in elektronskih knjig, revij itd.) in gradiv za poučevanje branja (npr. uč-
benikov) kot tistih dejavnikov, ki precej vplivata na pouk (pri prvem tako meni
približno 8 % ravnateljev, pri drugem okoli 7 %).
Enak delež ravnateljev meni, da so zamujanje ali predčasno odhajanje uči-
teljev z dela, izostajanje od učnih ur in nedoseganje kurikularnih ciljev resni
problemi na njihovi šoli (pri vsaki od trditev meni tako okoli 2 % ravnateljev).
Da zamujanje ali predčasno odhajanje učiteljev na njihovi šoli pomeni manjši
problem, meni okoli 20 % ravnateljev, približno enako (okoli 19 %) jih meni, da
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
bi pouka prikrajšana zaradi 7,9 (2,76) 2,77 (1,59)
pomanjkanja ali neustreznosti 44,61 (6,39) 44,72 (6,35) 7,2 (2,44) 5,67 (3,3)
58,59 (5,83) 28,54 (5,13)
naslednjega?
knjižničnega materiala (tiskanih in
elektronskih knjig, revij itd.)
gradiv za poučevanje branja (npr.
učbenikov)
Vir: Nacionalna baza PIRLS.
Opomba: standardne napake so navedene v oklepajih.
Ravnatelji so ocenjevali, koliko je, po njihovem mnenju, njihova šola
prikrajšanja zaradi neustreznosti ali pomanjkanja različnih virov; slednje lah-
ko razdelimo v dve skupini, na splošne šolske vire in vire za poučevanje bra-
nja (vse predstavljeno v tabeli 5.2). Poglejmo najprej oceno stanja splošnih šol-
skih virov. Ravnatelji so si pri oceni treh splošnih šolskih virov enotni, in sicer,
108 da pomanjkanje ali neustreznost slednjih ne vpliva zelo na izvedbo pouka. Gre
za naslednje vire: gradiva za poučevanje (npr. učbeniki), pisarniški material
(npr. papir, svinčniki), ogrevanje/hlajenje in razsvetljava. Pri vseh teh treh sku-
pinah virov pa je vendarle več kakor 10 % ravnateljev mnenja, da to malo vpli-
va na pouk. Če pogledamo rezultate pri kategoriji, kaj »precej« vpliva na pouk
(oziroma, natančneje, neustreznost in pomanjkanje česa), je največ ravnate-
ljev odgovorilo (glede na ponujene skupine splošnih šolskih virov), da je to po-
manjkanje ali neustreznost pripomočkov za učenke in učence s posebnimi po-
trebami (da to precej vpliva na pouk, je menilo približno 13 % ravnateljev), še
nekoliko več ravnateljev meni, da so to računalniki za potrebe pouka (okoli 15
%), tudi osebje, ki skrbi za tehnično podporo, kaže na precejšen delež ravnate-
ljev, ki menijo, da slednje precej vpliva na pouk. Pri drugi skupini virov, gre za
vire za poučevanje branja, nekoliko izstopajo naslednji viri: neodostopnost ali
neustreznost računalniških programov za poučevanje branja (da to precej vpli-
va na pouk, meni okoli 19 % ravnateljev), pomanjkanje učiteljev, ki bi bili spe-
cializirani za poučevanje branja, kot tisti dejavnik, ki precej vpliva na pouk, vidi
približno 11 % ravnateljev. Nato sledita pomanjkanje knjižničnega materiala (ti-
skanih in elektronskih knjig, revij itd.) in gradiv za poučevanje branja (npr. uč-
benikov) kot tistih dejavnikov, ki precej vplivata na pouk (pri prvem tako meni
približno 8 % ravnateljev, pri drugem okoli 7 %).
Enak delež ravnateljev meni, da so zamujanje ali predčasno odhajanje uči-
teljev z dela, izostajanje od učnih ur in nedoseganje kurikularnih ciljev resni
problemi na njihovi šoli (pri vsaki od trditev meni tako okoli 2 % ravnateljev).
Da zamujanje ali predčasno odhajanje učiteljev na njihovi šoli pomeni manjši
problem, meni okoli 20 % ravnateljev, približno enako (okoli 19 %) jih meni, da
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
