Page 105 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 105
.0 105
Šolska kompozicija in viri
Šolsko okolje in organizacija šole lahko vplivata na enostavnost in učinkovitost
doseganja kurikularnih ciljev. Pri tem je potrebno upoštevati, da nekaj, čemur
bi lahko rekli učinkovita šola, ni nekaj, kar določajo posamezne karakteristike,
temveč gre pri tem bolj za dobro upravljan integriran sistem, kjer posamezna
dejavnost ali politika neposredno učinkuje na druge dele. Zato se raziskava
PIRLS osredotoča na že raziskane kazalnike kakovosti šol in ti so:
– lokacija šole,
– kompozicija šol1 glede na socialno-ekonomsko ozadje,
– poučevanje, ki so ga prizadela pomanjkanja virov,
– delovne pogoje učiteljev in zadovoljstvo pri delu, upravljanje šole,
– poudarek šole na akademskem uspehu,
– varna, urejena in disciplinirana šola.2
Vsi ti našteti kazalniki tvorijo t. i. šolski kontekst. A v tej monografiji tega na
obravnavamo skupaj, temveč smo kazalnike razdelili na različna poglavja. Ne-
kaj teh rezultatov smo že predstavili v prejšnjih poglavjih in jih zato tukaj po-
novno ne navajamo.
1 S tem so npr. mišljene razlike med učenci glede na socialno-ekonomsko ozadje družin in ne npr.
struktura v pomenu organizacije oddelkov/razredov v šoli ali struktura upravljanja šole. S kompo-
zicijo šol (ali šolsko kompozicijo) mislimo torej bolj na agregirane karakteristike učencev (socialno-
-ekonomsko ozadje, sociokulturni kapital, predhodni učni in drugi dosežki itd.), ko so te spremen-
ljivke upoštevane na ravni posameznikov.
2 Michael Hooper, Ina V. S. Mullis in Michael O. Martin, PIRLS 2016 Context Questionnaire Framework
(TIMSS and PIRLS International Study Center, Lynch School of Education, Boston College, Internati-
onal Association for the Evaluation of Educational Achievement, 2015), 40.
Šolska kompozicija in viri
Šolsko okolje in organizacija šole lahko vplivata na enostavnost in učinkovitost
doseganja kurikularnih ciljev. Pri tem je potrebno upoštevati, da nekaj, čemur
bi lahko rekli učinkovita šola, ni nekaj, kar določajo posamezne karakteristike,
temveč gre pri tem bolj za dobro upravljan integriran sistem, kjer posamezna
dejavnost ali politika neposredno učinkuje na druge dele. Zato se raziskava
PIRLS osredotoča na že raziskane kazalnike kakovosti šol in ti so:
– lokacija šole,
– kompozicija šol1 glede na socialno-ekonomsko ozadje,
– poučevanje, ki so ga prizadela pomanjkanja virov,
– delovne pogoje učiteljev in zadovoljstvo pri delu, upravljanje šole,
– poudarek šole na akademskem uspehu,
– varna, urejena in disciplinirana šola.2
Vsi ti našteti kazalniki tvorijo t. i. šolski kontekst. A v tej monografiji tega na
obravnavamo skupaj, temveč smo kazalnike razdelili na različna poglavja. Ne-
kaj teh rezultatov smo že predstavili v prejšnjih poglavjih in jih zato tukaj po-
novno ne navajamo.
1 S tem so npr. mišljene razlike med učenci glede na socialno-ekonomsko ozadje družin in ne npr.
struktura v pomenu organizacije oddelkov/razredov v šoli ali struktura upravljanja šole. S kompo-
zicijo šol (ali šolsko kompozicijo) mislimo torej bolj na agregirane karakteristike učencev (socialno-
-ekonomsko ozadje, sociokulturni kapital, predhodni učni in drugi dosežki itd.), ko so te spremen-
ljivke upoštevane na ravni posameznikov.
2 Michael Hooper, Ina V. S. Mullis in Michael O. Martin, PIRLS 2016 Context Questionnaire Framework
(TIMSS and PIRLS International Study Center, Lynch School of Education, Boston College, Internati-
onal Association for the Evaluation of Educational Achievement, 2015), 40.
