Page 106 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 106
Vse od Colemanovega poročila naprej (Coleman idr., 1966) je mogoče
opaziti velik poudarek na tem, kako lahko socialno-ekonomski status skupi-
ne učencev v šoli vpliva n a posamezne dosežke učencev (Martin, Foy, Mullis
in O'Dwyer, 2013; Rumberger in Palardy, 2005; Sirin, 2005). Korelacija med niž-
jim socialno-ekonomskim statusom in nižjimi dosežki je lahko delno razlože-
na tudi z drugimi šolskimi dejavniki. V nekaterih državah, npr. v šolah z učenci
z nižjim socialno-ekonomskim statusom, poučujejo manj usposobljeni učite-
lji (Akiba, LeTendre in Scribner, 2007; Clotfelter, Ladd in Vigdor, 2010). Druga te-
orija navaja, da so lahko nekatere šole z večjim deležem socialno-ekonomsko
prikrajšanih učencev preobremenjene s tem, da je izobraževanje in šolanje vi-
deno kot tista antagonistična vaja, ki ima za prihodnost nič ali zelo malo vred-
nosti (Agirdag, Van Houtte in Van Avermaet, 2012).3
Obseg in kakovost šolskih virov sta prav tako ključnega pomena za kako-
vostni pouk (Greenwald, Hedges in Laine, 1996; Lee in Barro, 2001; Lee in Zu-
ze, 2011). To lahko vključuje vire, kot so dobro usposobljeni učitelji ali ustrezen
prostor v razredu in drugi šolski objekti (Schneider, 2002). Rezultati raziskave
PIRLS kažejo, da imajo tisti učenci in tiste šole, ki imajo na splošno dobre vire,
106 tudi višje dosežke kakor šole, kjer pomanjkanje virov vpliva na sposobnost iz-
vajanja kurikula. Pravzaprav na implementacijo kurikula učinkujeta dva tipa vi-
rov: splošni (didaktični material, šolska stavba, ogrevanje, avdio-vizualna opre-
ma, računalniki itd.) ter specifično-predmetni viri, povezani z branjem (npr.
knjige, revije, digitalni viri, dostop do spletnih strani itd.). Pri branju je seveda
pomembno tudi to, kako dobro sta opremljena šolska knjižnica in multimedij-
sko središče, ki spodbujata branje učencev.4
Tabela 5.1: Delež učencev iz ekonomsko (de)privilegiranih družin – ocena
ravnateljev
Približno kolikšen odstotek učenk in učencev vaše šole prihaja iz naslednjih okolij?
0–10% 11–25% 26–50% več kot 50%
prihaja iz ekonomsko de- 27,03 (4,06) 15,8 (3,94) 38,87 (4,25) 18,31 (4)
privilegiranih družin
prihaja iz ekonomsko do- 8,64 (2,57) 21,37 (4,23) 35,96 (6,18) 34,03 (6,62)
bro stoječih družin
Vir: Nacionalna baza PIRLS.
Opomba: standardne napake so navedene v oklepajih.
Po oceni v raziskavi sodelujočih ravnateljev so deleži šol, ki imajo več ali
manj otrok iz ekonomsko deprivilegiranih ali ekonomsko dobro stoječih dru-
žin, različni. Tako iz tabele 5.1 vidimo, da je približno 27 % ravnateljev poročalo,
3 Ibid.
4 Ibid.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
opaziti velik poudarek na tem, kako lahko socialno-ekonomski status skupi-
ne učencev v šoli vpliva n a posamezne dosežke učencev (Martin, Foy, Mullis
in O'Dwyer, 2013; Rumberger in Palardy, 2005; Sirin, 2005). Korelacija med niž-
jim socialno-ekonomskim statusom in nižjimi dosežki je lahko delno razlože-
na tudi z drugimi šolskimi dejavniki. V nekaterih državah, npr. v šolah z učenci
z nižjim socialno-ekonomskim statusom, poučujejo manj usposobljeni učite-
lji (Akiba, LeTendre in Scribner, 2007; Clotfelter, Ladd in Vigdor, 2010). Druga te-
orija navaja, da so lahko nekatere šole z večjim deležem socialno-ekonomsko
prikrajšanih učencev preobremenjene s tem, da je izobraževanje in šolanje vi-
deno kot tista antagonistična vaja, ki ima za prihodnost nič ali zelo malo vred-
nosti (Agirdag, Van Houtte in Van Avermaet, 2012).3
Obseg in kakovost šolskih virov sta prav tako ključnega pomena za kako-
vostni pouk (Greenwald, Hedges in Laine, 1996; Lee in Barro, 2001; Lee in Zu-
ze, 2011). To lahko vključuje vire, kot so dobro usposobljeni učitelji ali ustrezen
prostor v razredu in drugi šolski objekti (Schneider, 2002). Rezultati raziskave
PIRLS kažejo, da imajo tisti učenci in tiste šole, ki imajo na splošno dobre vire,
106 tudi višje dosežke kakor šole, kjer pomanjkanje virov vpliva na sposobnost iz-
vajanja kurikula. Pravzaprav na implementacijo kurikula učinkujeta dva tipa vi-
rov: splošni (didaktični material, šolska stavba, ogrevanje, avdio-vizualna opre-
ma, računalniki itd.) ter specifično-predmetni viri, povezani z branjem (npr.
knjige, revije, digitalni viri, dostop do spletnih strani itd.). Pri branju je seveda
pomembno tudi to, kako dobro sta opremljena šolska knjižnica in multimedij-
sko središče, ki spodbujata branje učencev.4
Tabela 5.1: Delež učencev iz ekonomsko (de)privilegiranih družin – ocena
ravnateljev
Približno kolikšen odstotek učenk in učencev vaše šole prihaja iz naslednjih okolij?
0–10% 11–25% 26–50% več kot 50%
prihaja iz ekonomsko de- 27,03 (4,06) 15,8 (3,94) 38,87 (4,25) 18,31 (4)
privilegiranih družin
prihaja iz ekonomsko do- 8,64 (2,57) 21,37 (4,23) 35,96 (6,18) 34,03 (6,62)
bro stoječih družin
Vir: Nacionalna baza PIRLS.
Opomba: standardne napake so navedene v oklepajih.
Po oceni v raziskavi sodelujočih ravnateljev so deleži šol, ki imajo več ali
manj otrok iz ekonomsko deprivilegiranih ali ekonomsko dobro stoječih dru-
žin, različni. Tako iz tabele 5.1 vidimo, da je približno 27 % ravnateljev poročalo,
3 Ibid.
4 Ibid.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
