Page 104 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 104
žena stopnja izobrazbe staršev (starši), poklic staršev (starši).7 Povprečni dose-
žek učencev glede na domače vire za učenje je razdeljen na tri kategorije, in
sicer mnogo, nekaj in malo virov. V vsaki od omenjenih kategorij najdemo pov-
prečni delež učencev in njihov povprečni dosežek. Učencev, ki imajo mnogo
domačih virov, je približno 22 %, njihov povprečni dosežek je 587 točk (s stan-
dardno napako 2,6), približno 77 % je takih, ki imajo doma nekaj virov, njihov
povprečni dosežek je 534 točk (2,1 je standardna napaka), in okoli 1 % takih, ki
doma nimajo virov – izračunano glede na vseh 5 spremenljivk, ki smo jih ome-
nili v zgoraj. Vidimo povezavo med količino virov in domačimi viri (vendar naj
še enkrat opozorimo, da tudi v tem primeru ne gre za kavzalno povezanost –
tega tovrstne raziskave ne omogočajo). Ko pa primerjamo povprečno vred-
nost lestvice domačih virov za učenje, vidimo, da je ta nekoliko višja kakor leta
2011; kar pomeni, sodelujoči učenci imajo doma leta 2016 nekoliko več virov za
učenje (pri čemer je potrebno opozoriti, da ne gre le za fizične vire, temveč je
lestvica izračunana tako, da upošteva tudi SES družin).
Tabela 4.15: Lestvica domačih virov za učenje in bralni dosežki (trendi
104 2011 – 2016)
Država Mnogo virov Nekaj virov Malo virov Povprečna Razlika v srednji
vrednost vrednosti lestvice
Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni lestvice iz zajema 20118
učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek
Slovenija 22 (1,1) 587 (2,6) 77 (1,1) 534 (2,1) 1 (0,2) ~ ~ 10,6 (0,04) 0,2 (0,06) ▲
Mednar. 20 (0,2) 572 (0,6) 73 (0,2) 509 (0,4) 7 (0,1) 432 (1,5)
povprečje
Vir: Prirejeno po Mullis, Martin, Foy in Hooper, 2017a – elektronska verzija.
Opombe:
( ) Standardne napake so navedene v oklepajih. Zaradi zaokrožanja na
cela števila se nekateri rezultati zdijo nekonsistentni.
(~) Premalo podatkov, da bi bilo mogoče poročati dosežke.
▲ Statistično značilno višje kakor leta 2011.
7 Pri slednjem je šlo za hierarhično razvrstitev.
8 V primerjavi z zajemom leta 2016.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
žek učencev glede na domače vire za učenje je razdeljen na tri kategorije, in
sicer mnogo, nekaj in malo virov. V vsaki od omenjenih kategorij najdemo pov-
prečni delež učencev in njihov povprečni dosežek. Učencev, ki imajo mnogo
domačih virov, je približno 22 %, njihov povprečni dosežek je 587 točk (s stan-
dardno napako 2,6), približno 77 % je takih, ki imajo doma nekaj virov, njihov
povprečni dosežek je 534 točk (2,1 je standardna napaka), in okoli 1 % takih, ki
doma nimajo virov – izračunano glede na vseh 5 spremenljivk, ki smo jih ome-
nili v zgoraj. Vidimo povezavo med količino virov in domačimi viri (vendar naj
še enkrat opozorimo, da tudi v tem primeru ne gre za kavzalno povezanost –
tega tovrstne raziskave ne omogočajo). Ko pa primerjamo povprečno vred-
nost lestvice domačih virov za učenje, vidimo, da je ta nekoliko višja kakor leta
2011; kar pomeni, sodelujoči učenci imajo doma leta 2016 nekoliko več virov za
učenje (pri čemer je potrebno opozoriti, da ne gre le za fizične vire, temveč je
lestvica izračunana tako, da upošteva tudi SES družin).
Tabela 4.15: Lestvica domačih virov za učenje in bralni dosežki (trendi
104 2011 – 2016)
Država Mnogo virov Nekaj virov Malo virov Povprečna Razlika v srednji
vrednost vrednosti lestvice
Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni lestvice iz zajema 20118
učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek
Slovenija 22 (1,1) 587 (2,6) 77 (1,1) 534 (2,1) 1 (0,2) ~ ~ 10,6 (0,04) 0,2 (0,06) ▲
Mednar. 20 (0,2) 572 (0,6) 73 (0,2) 509 (0,4) 7 (0,1) 432 (1,5)
povprečje
Vir: Prirejeno po Mullis, Martin, Foy in Hooper, 2017a – elektronska verzija.
Opombe:
( ) Standardne napake so navedene v oklepajih. Zaradi zaokrožanja na
cela števila se nekateri rezultati zdijo nekonsistentni.
(~) Premalo podatkov, da bi bilo mogoče poročati dosežke.
▲ Statistično značilno višje kakor leta 2011.
7 Pri slednjem je šlo za hierarhično razvrstitev.
8 V primerjavi z zajemom leta 2016.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
