Page 89 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 89
mednarodne razvrstilne lestvice v luči internacionalizacije in kakovosti ...
verz na svetu.« (Univerza v Mariboru, 2019) Iz tabele je tudi razvidno, da na
ostalih razvrstilnih lestvicah, na katere je univerza uvrščena (tj. THE, QS,
Webometrics, URAP), zaseda drugo mesto med slovenskimi univerzami.
Univerze na Primorskem na treh najvplivnejših lestvicah (ARWU, THE,
QS) ni zaslediti, medtem ko je na lestvici Webometrics 2019 med domačimi
univerzami tretja najvišje uvrščena (in zaseda 2112. mesto v svetovnem me-
rilu), na lestvici URAP 2018–2019 pa se med slovenskimi univerzami uvr-
šča na četrto mesto (oziroma na 1741. mesto na svetovni ravni). Kar zadeva
Univerzo v Novi Gorici, ji na lestvici RUR 2018 pripada najvišje mesto med
izbranimi univerzami (353. mesto), in se poleg Univerze v Ljubljani (378.
mesto) uvršča v tako imenovano “bronasto ligo”, v katero so vključene uni-
verze med 301. in 400. mestom (RUR, 2019). Ker lestvica Webometrics upo-
števa tudi druge vrste visokošolskih ustanov poleg univerz, je nanjo v letu
2019 vključenih tudi 47 drugih slovenskih visokošolskih zavodov, med ka-
terimi zaseda najvišje mesto Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana
(4627. mesto), najnižje pa je uvrščen I VITES Inštitut za visoke tehnologije
in sisteme (28.125 mesto) (Webometrics, 2019a).
Tako na spletnih straneh univerz kot v medijskih objavah pa je mogo-
če zaslediti, da zaradi uvrščanja na mednarodne lestvice univerz »Univerza
v Ljubljani nudi vse bolj kakovostno izobrazbo« (Delo, 2018), da se »Univer-
za v Mariboru /…/ v zadnjih letih uvršča med 3 odstotke najboljših univerz
na svetu« (Univerza v Mariboru, 2018) oziroma da je »Univerza v Novi Go-
rici najboljša slovenska univerza, v svetu na 203. mestu« (Univerza v Novi
Gorici, 2016). Vse to pa sproža nadaljnja vprašanja o vplivu mednarodnih
razvrstilnih lestvic na dojemanje procesov internacionalizacije in (zago-
tavljanja) kakovosti (slovenskih) visokošolskih institucij, še posebej v okvi-
ru vprašanja, ali jih lahko smatramo za orodje njihove internacionalizacije
oziroma kot sinonim za kakovost izobraževanja, ki ga izvajajo.
Element internacionalizacije v mednarodnih lestvicah univerz
V razpravi o odnosu med internacionalizacijo in mednarodnimi sistemi
razvrščanja univerz velja najprej analizirati tiste lestvice, ki neposredno
vključujejo internacionalizacijo kot eno njihovih ključnih kategorij, in sicer
z vidika kazalnikov, ki so vključeni v posamezno kategorijo. Ker se ARWU
nanaša na mednarodni element univerz samo posredno, to pomeni, da »ne
poudarja nobenega kazalnika, ki bi lahko neposredno ustrezal merjenju
internacionalizacije visokošolskega zavoda« (Delgado-Márquez et al., 2011:
273), zaradi česar ni vključen v spodnjo tabelo (Tabela 4).
89
verz na svetu.« (Univerza v Mariboru, 2019) Iz tabele je tudi razvidno, da na
ostalih razvrstilnih lestvicah, na katere je univerza uvrščena (tj. THE, QS,
Webometrics, URAP), zaseda drugo mesto med slovenskimi univerzami.
Univerze na Primorskem na treh najvplivnejših lestvicah (ARWU, THE,
QS) ni zaslediti, medtem ko je na lestvici Webometrics 2019 med domačimi
univerzami tretja najvišje uvrščena (in zaseda 2112. mesto v svetovnem me-
rilu), na lestvici URAP 2018–2019 pa se med slovenskimi univerzami uvr-
šča na četrto mesto (oziroma na 1741. mesto na svetovni ravni). Kar zadeva
Univerzo v Novi Gorici, ji na lestvici RUR 2018 pripada najvišje mesto med
izbranimi univerzami (353. mesto), in se poleg Univerze v Ljubljani (378.
mesto) uvršča v tako imenovano “bronasto ligo”, v katero so vključene uni-
verze med 301. in 400. mestom (RUR, 2019). Ker lestvica Webometrics upo-
števa tudi druge vrste visokošolskih ustanov poleg univerz, je nanjo v letu
2019 vključenih tudi 47 drugih slovenskih visokošolskih zavodov, med ka-
terimi zaseda najvišje mesto Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana
(4627. mesto), najnižje pa je uvrščen I VITES Inštitut za visoke tehnologije
in sisteme (28.125 mesto) (Webometrics, 2019a).
Tako na spletnih straneh univerz kot v medijskih objavah pa je mogo-
če zaslediti, da zaradi uvrščanja na mednarodne lestvice univerz »Univerza
v Ljubljani nudi vse bolj kakovostno izobrazbo« (Delo, 2018), da se »Univer-
za v Mariboru /…/ v zadnjih letih uvršča med 3 odstotke najboljših univerz
na svetu« (Univerza v Mariboru, 2018) oziroma da je »Univerza v Novi Go-
rici najboljša slovenska univerza, v svetu na 203. mestu« (Univerza v Novi
Gorici, 2016). Vse to pa sproža nadaljnja vprašanja o vplivu mednarodnih
razvrstilnih lestvic na dojemanje procesov internacionalizacije in (zago-
tavljanja) kakovosti (slovenskih) visokošolskih institucij, še posebej v okvi-
ru vprašanja, ali jih lahko smatramo za orodje njihove internacionalizacije
oziroma kot sinonim za kakovost izobraževanja, ki ga izvajajo.
Element internacionalizacije v mednarodnih lestvicah univerz
V razpravi o odnosu med internacionalizacijo in mednarodnimi sistemi
razvrščanja univerz velja najprej analizirati tiste lestvice, ki neposredno
vključujejo internacionalizacijo kot eno njihovih ključnih kategorij, in sicer
z vidika kazalnikov, ki so vključeni v posamezno kategorijo. Ker se ARWU
nanaša na mednarodni element univerz samo posredno, to pomeni, da »ne
poudarja nobenega kazalnika, ki bi lahko neposredno ustrezal merjenju
internacionalizacije visokošolskega zavoda« (Delgado-Márquez et al., 2011:
273), zaradi česar ni vključen v spodnjo tabelo (Tabela 4).
89
