Page 86 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 86
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
ugledu univerze podalo več kot 80.000 akademikov in več kot 40.000 de-
lodajalcev (QS, 2019b).
V odziv na metodološke pomanjkljivosti obstoječih sistemov razvr-
ščanja, pa tudi zaradi slabe zastopanosti evropskih univerz na njih, so se
tudi v Evropi okrepila prizadevanja po njihovem razvoju. Evropska komi-
sija je tako leta 2005 finančno podprla razvoj klasifikacije U-Map, nekoliko
kasneje pa tudi vzpostavitev večdimenzionalnega orodja U-Multirank, ki
naj bi zagotovil večjo preglednost evropskega visokošolskega izobraževa-
nja in s tem tudi podrobnejše informacije o posebnih profilih in uspešnos-
ti visokošolskih ustanov (glej U-Multirank, 2019a). V prvo objavo U-Mul-
tirank iz leta 2014 je bilo npr. vključenih več kot 850 visokošolskih zavodov
iz več kot 70 držav, v najnovejšo izdajo (2019) pa že več kot 1600 visokošol-
skih zavodov iz več kot 95 držav (U-Multirank, 2019a). Njegova metodolo-
gija je zasnovana na petih glavnih kategorijah, kot so poučevanje in učenje,
raziskave, prenos znanja, mednarodna usmerjenost ter regionalna vpetost,
za vsako kategorijo pa določa vrsto kazalnikov (U-Multirank, 2019b). Kot
utemeljujejo Hazelkorn et al. (2014) U-Multirank zastopa univerzalno fazo
visokošolskega izobraževanja z več kot 50-odstotno študentsko udeležbo
(glej tudi Trow, 1973), saj se razlikuje od ARWU, THE in QS zaradi njiho-
ve podpore izbrani skupini elitnih raziskovalnih univerz, ki so dostopne le
manjšemu deležu populacije študentov, zaradi česar ga avtorji uvrščajo v
fazo demokratizacije mednarodnih sistemov razvrščanja visokošolskih in-
stitucij. Po drugi strani se njegove metodološke pomanjkljivosti nanašajo
npr. na izbor ustreznih kazalnikov za primerjavo univerz s strani uporab-
nikov, saj je njihov izbor vseeno določen s strani ponudnika razvrstilne le-
stvice (Hazelkorn, 2012: 353), medtem ko lahko uporaba enotnega sklopa
meril za različne vrste visokošolskih zavodov (ibid.) poenostavlja dojema-
nje njihovega poslanstva ali kakovosti.
Od leta 2004 je vsako leto s strani španskega Cybermetrics Lab (špan-
ski nacionalni raziskovalni svet) objavljena tudi mednarodna lestvica We-
bometrics oziroma Ranking Web of Universities, ki poleg univerz razvršča
tudi druge vrste visokošolskih ustanov; v zadnjo izdajo (2019) jih je npr.
vključenih več kot 28.000 (Webometrics, 2019a). Lestvica ocenjuje njiho-
vo spletno pojavnost glede na štiri kategorije, kot so prisotnost, npr. ob-
seg glavne spletne domene institucije (5 %); vidnost, npr. število zunanjih
omrežij, ki ustvarjajo povratne informacije na spletno stran (50 %); pre-
glednost ali odprtost, npr. število citatov iz Top Authors (glede na vir Go-
ogle Scholar Citations) (10 %) ter odličnost, npr. število publikacij med 10
86
ugledu univerze podalo več kot 80.000 akademikov in več kot 40.000 de-
lodajalcev (QS, 2019b).
V odziv na metodološke pomanjkljivosti obstoječih sistemov razvr-
ščanja, pa tudi zaradi slabe zastopanosti evropskih univerz na njih, so se
tudi v Evropi okrepila prizadevanja po njihovem razvoju. Evropska komi-
sija je tako leta 2005 finančno podprla razvoj klasifikacije U-Map, nekoliko
kasneje pa tudi vzpostavitev večdimenzionalnega orodja U-Multirank, ki
naj bi zagotovil večjo preglednost evropskega visokošolskega izobraževa-
nja in s tem tudi podrobnejše informacije o posebnih profilih in uspešnos-
ti visokošolskih ustanov (glej U-Multirank, 2019a). V prvo objavo U-Mul-
tirank iz leta 2014 je bilo npr. vključenih več kot 850 visokošolskih zavodov
iz več kot 70 držav, v najnovejšo izdajo (2019) pa že več kot 1600 visokošol-
skih zavodov iz več kot 95 držav (U-Multirank, 2019a). Njegova metodolo-
gija je zasnovana na petih glavnih kategorijah, kot so poučevanje in učenje,
raziskave, prenos znanja, mednarodna usmerjenost ter regionalna vpetost,
za vsako kategorijo pa določa vrsto kazalnikov (U-Multirank, 2019b). Kot
utemeljujejo Hazelkorn et al. (2014) U-Multirank zastopa univerzalno fazo
visokošolskega izobraževanja z več kot 50-odstotno študentsko udeležbo
(glej tudi Trow, 1973), saj se razlikuje od ARWU, THE in QS zaradi njiho-
ve podpore izbrani skupini elitnih raziskovalnih univerz, ki so dostopne le
manjšemu deležu populacije študentov, zaradi česar ga avtorji uvrščajo v
fazo demokratizacije mednarodnih sistemov razvrščanja visokošolskih in-
stitucij. Po drugi strani se njegove metodološke pomanjkljivosti nanašajo
npr. na izbor ustreznih kazalnikov za primerjavo univerz s strani uporab-
nikov, saj je njihov izbor vseeno določen s strani ponudnika razvrstilne le-
stvice (Hazelkorn, 2012: 353), medtem ko lahko uporaba enotnega sklopa
meril za različne vrste visokošolskih zavodov (ibid.) poenostavlja dojema-
nje njihovega poslanstva ali kakovosti.
Od leta 2004 je vsako leto s strani španskega Cybermetrics Lab (špan-
ski nacionalni raziskovalni svet) objavljena tudi mednarodna lestvica We-
bometrics oziroma Ranking Web of Universities, ki poleg univerz razvršča
tudi druge vrste visokošolskih ustanov; v zadnjo izdajo (2019) jih je npr.
vključenih več kot 28.000 (Webometrics, 2019a). Lestvica ocenjuje njiho-
vo spletno pojavnost glede na štiri kategorije, kot so prisotnost, npr. ob-
seg glavne spletne domene institucije (5 %); vidnost, npr. število zunanjih
omrežij, ki ustvarjajo povratne informacije na spletno stran (50 %); pre-
glednost ali odprtost, npr. število citatov iz Top Authors (glede na vir Go-
ogle Scholar Citations) (10 %) ter odličnost, npr. število publikacij med 10
86
