Page 84 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 84
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
(zagotavljanje) kakovosti visokega šolstva ter s tem povezane teorije kon-
vergence in raznolikosti, teorije novega javnega upravljanja itn.), novejše
mednarodne študije (npr. študije o instrumentih preglednosti in njihovi
povezavi s procesi zagotavljanja kakovosti – glej Costes et al., 2010; študi-
je o vplivu razvrstilnih lestvic na institucionalne procese in strategije – glej
Hazelkorn et al., 2014 oziroma študije o pomanjkljivostih razvrstilnih le-
stvic – glej Federkeil et al., 2012), institucionalne strategije (internaciona-
lizacije), poseben poudarek pa namenja podatkom iz spletnih strani slo-
venskih univerz ter uradnih spletnih strani, kjer so objavljene razvrstilne
lestvice. V manjši meri vključuje tudi izsledke polstrukturiranih intervju-
jev z visokošolskimi deležniki iz Slovenije, ki so bili izvedeni v okviru dok-
torske raziskave z naslovom Internacionalizacija in zagotavljanje kakovosti
v visokem šolstvu v Sloveniji in na Nizozemskem, ki je umestila oba naslov-
na trenda v kontekst vprašanja razvrščanja visokošolskih institucij (Hau-
ptman Komotar, 2018).
Prispevek tako najprej razpravlja o evoluciji najvplivnejših mednaro-
dnih lestvic univerz predvsem z vidika njihovih metodoloških značilnosti
oziroma pomanjkljivosti, za tem pa se usmerja na vprašanje uvrščanja slo-
venskih univerz na teh lestvicah. Na tej osnovi gradi v nadaljevanju raz-
pravo o internacionalizaciji kot eni izmed njihovih glavnih kategorij, nato
pa se osredotoča tudi na njihov odnos do vprašanja (zagotavljanja) kako-
vosti visokošolskega izobraževanja. Le na ta način je mogoče pojasniti re-
snični pomen, ki ga sistemi razvrščanja pripisujejo internacionalizaciji ozi-
roma (zagotavljanju) kakovosti visokega šolstva, zaradi česar prispevek v
zaključnem delu izpostavlja tudi razloge, zakaj je potrebno njihovo medse-
bojno povezavo obravnavati s (precejšnjo) previdnostjo.
Evolucija najvplivnejših mednarodnih lestvic univerz
Prve razvrstilne lestvice, ki na mednarodni ravni razvrščajo univerze, so se
pojavile v začetku novega tisočletja. Leta 2003 je bila objavljena mednaro-
dna razvrstitev univerz Academic Ranking of World Universities (ARWU)
oziroma Šanghajska lestvica, ki vsako leto razvršča petsto univerz, ter do-
loča njihov položaj na temelju šestih kazalnikov, kot so število diploman-
tov in osebja, ki je prejelo Nobelovo nagrado ali nagrado Fields medal,
število visoko citiranih raziskovalcev, število člankov, objavljenih v znan-
stvenih revijah Nature in Science ali indeksirano v Science Citation Index-
-Expanded (SCIE) ali Social Sciences Citation Index (SSCI) ter institucio-
nalno zmogljivost per capita (ARWU, 2018b). ARWU je pogosto vir kritik
84
(zagotavljanje) kakovosti visokega šolstva ter s tem povezane teorije kon-
vergence in raznolikosti, teorije novega javnega upravljanja itn.), novejše
mednarodne študije (npr. študije o instrumentih preglednosti in njihovi
povezavi s procesi zagotavljanja kakovosti – glej Costes et al., 2010; študi-
je o vplivu razvrstilnih lestvic na institucionalne procese in strategije – glej
Hazelkorn et al., 2014 oziroma študije o pomanjkljivostih razvrstilnih le-
stvic – glej Federkeil et al., 2012), institucionalne strategije (internaciona-
lizacije), poseben poudarek pa namenja podatkom iz spletnih strani slo-
venskih univerz ter uradnih spletnih strani, kjer so objavljene razvrstilne
lestvice. V manjši meri vključuje tudi izsledke polstrukturiranih intervju-
jev z visokošolskimi deležniki iz Slovenije, ki so bili izvedeni v okviru dok-
torske raziskave z naslovom Internacionalizacija in zagotavljanje kakovosti
v visokem šolstvu v Sloveniji in na Nizozemskem, ki je umestila oba naslov-
na trenda v kontekst vprašanja razvrščanja visokošolskih institucij (Hau-
ptman Komotar, 2018).
Prispevek tako najprej razpravlja o evoluciji najvplivnejših mednaro-
dnih lestvic univerz predvsem z vidika njihovih metodoloških značilnosti
oziroma pomanjkljivosti, za tem pa se usmerja na vprašanje uvrščanja slo-
venskih univerz na teh lestvicah. Na tej osnovi gradi v nadaljevanju raz-
pravo o internacionalizaciji kot eni izmed njihovih glavnih kategorij, nato
pa se osredotoča tudi na njihov odnos do vprašanja (zagotavljanja) kako-
vosti visokošolskega izobraževanja. Le na ta način je mogoče pojasniti re-
snični pomen, ki ga sistemi razvrščanja pripisujejo internacionalizaciji ozi-
roma (zagotavljanju) kakovosti visokega šolstva, zaradi česar prispevek v
zaključnem delu izpostavlja tudi razloge, zakaj je potrebno njihovo medse-
bojno povezavo obravnavati s (precejšnjo) previdnostjo.
Evolucija najvplivnejših mednarodnih lestvic univerz
Prve razvrstilne lestvice, ki na mednarodni ravni razvrščajo univerze, so se
pojavile v začetku novega tisočletja. Leta 2003 je bila objavljena mednaro-
dna razvrstitev univerz Academic Ranking of World Universities (ARWU)
oziroma Šanghajska lestvica, ki vsako leto razvršča petsto univerz, ter do-
loča njihov položaj na temelju šestih kazalnikov, kot so število diploman-
tov in osebja, ki je prejelo Nobelovo nagrado ali nagrado Fields medal,
število visoko citiranih raziskovalcev, število člankov, objavljenih v znan-
stvenih revijah Nature in Science ali indeksirano v Science Citation Index-
-Expanded (SCIE) ali Social Sciences Citation Index (SSCI) ter institucio-
nalno zmogljivost per capita (ARWU, 2018b). ARWU je pogosto vir kritik
84
