Page 85 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 85
mednarodne razvrstilne lestvice v luči internacionalizacije in kakovosti ...
glede njegove metodologije, saj daje jasno prednost izvajanju raziskav in ne
na primer poučevanju in učenju, v središču kritik pa je tudi osredotočenost
na naravoslovne, tehnične in družbene vede namesto na umetnost in hu-
manistične vede oziroma uporaba angleških bibliometričnih podatkovnih
zbirk, ki naj bi vzbujala vprašanja glede pomena drugih jezikov in kultur
(Federkeil et al., 2012).
Pojav ARWU je spodbudil številne posnemovalce in že leto kasneje je
revija Times Higher Education (THE) objavila svojo razvrstilno lestvico, ki
je bila zaradi sodelovanja s Quacquarelli-Symonds (QS) do leta 2009 zna-
na kot lestvica THE-QS; leta 2010 je skupina THE začela sodelovati s Tho-
mas Reutersom in bistveno spremenila metodologijo razvrščanja, QS pa je
vzpostavil svoj sistem razvrščanja univerz, znan kot QS World University
Ranking (v nadaljevanju QS). Za razliko od ARWU, ki daje prednost raz-
iskovanju, lestvica THE v razvrščanju več kot 1250 univerz upošteva tudi
poučevanje, prenos znanja in mednarodno podobo univerz, njegova me-
todologija pa temelji na 13 kazalnikih uspešnosti, ki so razvrščeni v pet ka-
tegorij. Največjo težo se enakovredno pripisuje poučevanju, raziskavam in
citatom (vsak po 30 %), medtem ko imata preostali dve kategoriji (medna-
rodna podoba in prihodki iz industrije) bolj omejeno vrednost (skupaj 10
%) (THE, 2019b). Ker končni rezultat razvrščanja temelji na rezultatih an-
kete o akademskem ugledu, ki se izvaja letno med več kot 10.000 znanstve-
niki iz več kot 130 držav, pa ni mogoče spregledati potencialnega vpliva nji-
hovih osebnih presoj, saj njihovo mnenje podpira rezultate pedagoške (15
%) in raziskovalne (18 %) kategorije in torej skupaj predstavlja več kot tretji-
no (33 %) končne ocene (ibid.).
Po mnenju nekoliko več kot polovice (52 %) udeležencev študije Evrop-
ske zveze univerz (EUA) o vprašanju vpliva razvrstilnih lestvic na institu-
cionalne strategije je QS najbolj vplivna mednarodna lestvica, ki ji sledita
THE (50 %) in ARWU (48 %) (Hazelkorn et al., 2014). Lestvica QS vklju-
čuje 1000 univerz, metodologija njihovega razvrščanja pa temelji na upora-
bi šestih kazalnikov, kot so akademski ugled (40 %), ugled delodajalca (10
%), razmerje med študenti in profesorji (20 %), citati na profesorja (20 %)
ter delež mednarodnega osebja (5 %) in mednarodnih študentov (5 %) (QS,
2019b), na tej podlagi pa se ocenjuje zmogljivost univerze v okviru kategorij
raziskovanje, poučevanje, zaposljivost diplomantov in internacionalizaci-
ja (QS, 2019a). Kritiki lestvici QS očitajo subjektivnost pridobljenih podat-
kov (Federkeil et al., 2012), saj je npr. v zadnji izdaji lestvice svoje mnenje o
85
glede njegove metodologije, saj daje jasno prednost izvajanju raziskav in ne
na primer poučevanju in učenju, v središču kritik pa je tudi osredotočenost
na naravoslovne, tehnične in družbene vede namesto na umetnost in hu-
manistične vede oziroma uporaba angleških bibliometričnih podatkovnih
zbirk, ki naj bi vzbujala vprašanja glede pomena drugih jezikov in kultur
(Federkeil et al., 2012).
Pojav ARWU je spodbudil številne posnemovalce in že leto kasneje je
revija Times Higher Education (THE) objavila svojo razvrstilno lestvico, ki
je bila zaradi sodelovanja s Quacquarelli-Symonds (QS) do leta 2009 zna-
na kot lestvica THE-QS; leta 2010 je skupina THE začela sodelovati s Tho-
mas Reutersom in bistveno spremenila metodologijo razvrščanja, QS pa je
vzpostavil svoj sistem razvrščanja univerz, znan kot QS World University
Ranking (v nadaljevanju QS). Za razliko od ARWU, ki daje prednost raz-
iskovanju, lestvica THE v razvrščanju več kot 1250 univerz upošteva tudi
poučevanje, prenos znanja in mednarodno podobo univerz, njegova me-
todologija pa temelji na 13 kazalnikih uspešnosti, ki so razvrščeni v pet ka-
tegorij. Največjo težo se enakovredno pripisuje poučevanju, raziskavam in
citatom (vsak po 30 %), medtem ko imata preostali dve kategoriji (medna-
rodna podoba in prihodki iz industrije) bolj omejeno vrednost (skupaj 10
%) (THE, 2019b). Ker končni rezultat razvrščanja temelji na rezultatih an-
kete o akademskem ugledu, ki se izvaja letno med več kot 10.000 znanstve-
niki iz več kot 130 držav, pa ni mogoče spregledati potencialnega vpliva nji-
hovih osebnih presoj, saj njihovo mnenje podpira rezultate pedagoške (15
%) in raziskovalne (18 %) kategorije in torej skupaj predstavlja več kot tretji-
no (33 %) končne ocene (ibid.).
Po mnenju nekoliko več kot polovice (52 %) udeležencev študije Evrop-
ske zveze univerz (EUA) o vprašanju vpliva razvrstilnih lestvic na institu-
cionalne strategije je QS najbolj vplivna mednarodna lestvica, ki ji sledita
THE (50 %) in ARWU (48 %) (Hazelkorn et al., 2014). Lestvica QS vklju-
čuje 1000 univerz, metodologija njihovega razvrščanja pa temelji na upora-
bi šestih kazalnikov, kot so akademski ugled (40 %), ugled delodajalca (10
%), razmerje med študenti in profesorji (20 %), citati na profesorja (20 %)
ter delež mednarodnega osebja (5 %) in mednarodnih študentov (5 %) (QS,
2019b), na tej podlagi pa se ocenjuje zmogljivost univerze v okviru kategorij
raziskovanje, poučevanje, zaposljivost diplomantov in internacionalizaci-
ja (QS, 2019a). Kritiki lestvici QS očitajo subjektivnost pridobljenih podat-
kov (Federkeil et al., 2012), saj je npr. v zadnji izdaji lestvice svoje mnenje o
85
