Page 87 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 87
mednarodne razvrstilne lestvice v luči internacionalizacije in kakovosti ...
% najviše citiranimi deli v 26 disciplinah v petletnem obdobju (35 %) (We-
bometrics, 2019b). Razvrščanje na temelju spletne prisotnosti visokošolskih
institucij pa je podvrženo nekaterim kritikam, npr. o nejasni razlagi, kaj
spletna prisotnost pravzaprav meri (Federkeil et al., 2012), precej vprašlji-
va pa je tudi uporaba zunanjih vsebin za izboljšanje položaja posameznih
institucij.
Poleg doslej predstavljenih mednarodnih razvrstilnih lestvic (ARWU,
THE, QS, Webometrics in U-Multirank) se nekatere slovenske univer-
ze uvrščajo tudi na druge mednarodne razvrstilne lestvice, kot je npr. le-
stvica University Rankings by Academic Performance (URAP), ki jo od leta
2009 dalje na letni ravni objavlja Inštitut za informatiko Bližnjevzhodne
tehniške univerze (METU) iz Ankare. URAP lestvica razvršča 2000 uni-
verz glede na število objavljenih znanstvenih člankov, njena metodologi-
ja pa obsega šest kazalnikov za merjenje akademske uspešnosti univerz, in
sicer število člankov, citati, skupni dokumenti, skupni vpliv članka, skup-
ni vpliv citatov, mednarodno sodelovanje) (URAP, 2019b). Mednarodna le-
stvica Round University Ranking (RUR), ki jo objavlja leta 2013 ustanovlje-
na Agencija RUR Rankings s sedežem v Moskvi, pa razvršča 930 univerz
na temelju 20 kazalnikov, ki so vključeni znotraj štirih ključnih podro-
čij, kot so poučevanje, raziskovanje, mednarodna raznolikost in finančna
vzdržnost (RUR, 2019).
Slovenske univerze z vidika njihovega uvrščanja na mednarodne
razvrstilne lestvice
Slovenske univerze vse bolj poudarjajo pomen njihovega uvrščanja na najv-
plivnejše lestvice na mednarodni ravni. Univerza v Ljubljani je npr. leta
2012 v svoji dolgoročni strategiji izpostavila ambicijo, da bi se do leta 2020
»uvrstila vsaj med 250 najboljših univerz na svetu na različnih obstoječih
lestvicah« (Univerza v Ljubljani, 2012: 16), v svoji strategiji internacionali-
zacije pa je dve leti kasneje z namenom lažje uresničitve zadane ambicije
opredelila nov cilj uvrstitve med 300 najviše uvrščenih univerz na ARWU
(Univerza v Ljubljani, 2014). Na tej lestvici sicer kot edina slovenska uni-
verza vseskozi zaseda položaj med 401. in 500. mestom,2 vendar pa od leta
2007, ko se je nanjo prvič uvrstila, ni izboljšala, svojega položaja. Zaradi
precej visoko zastavljenega cilja institucionalne strategije oziroma tudi ne-
zadostno izvedenih ukrepov za izboljšanje položaja se zdi, da zadana am-
2 Letos se je med petsto kandidati za ARWU znašla tudi Univerza v Mariboru, in sicer
v skupini univerz med 501. in 600. mestom (ARWU, 2018a).
87
% najviše citiranimi deli v 26 disciplinah v petletnem obdobju (35 %) (We-
bometrics, 2019b). Razvrščanje na temelju spletne prisotnosti visokošolskih
institucij pa je podvrženo nekaterim kritikam, npr. o nejasni razlagi, kaj
spletna prisotnost pravzaprav meri (Federkeil et al., 2012), precej vprašlji-
va pa je tudi uporaba zunanjih vsebin za izboljšanje položaja posameznih
institucij.
Poleg doslej predstavljenih mednarodnih razvrstilnih lestvic (ARWU,
THE, QS, Webometrics in U-Multirank) se nekatere slovenske univer-
ze uvrščajo tudi na druge mednarodne razvrstilne lestvice, kot je npr. le-
stvica University Rankings by Academic Performance (URAP), ki jo od leta
2009 dalje na letni ravni objavlja Inštitut za informatiko Bližnjevzhodne
tehniške univerze (METU) iz Ankare. URAP lestvica razvršča 2000 uni-
verz glede na število objavljenih znanstvenih člankov, njena metodologi-
ja pa obsega šest kazalnikov za merjenje akademske uspešnosti univerz, in
sicer število člankov, citati, skupni dokumenti, skupni vpliv članka, skup-
ni vpliv citatov, mednarodno sodelovanje) (URAP, 2019b). Mednarodna le-
stvica Round University Ranking (RUR), ki jo objavlja leta 2013 ustanovlje-
na Agencija RUR Rankings s sedežem v Moskvi, pa razvršča 930 univerz
na temelju 20 kazalnikov, ki so vključeni znotraj štirih ključnih podro-
čij, kot so poučevanje, raziskovanje, mednarodna raznolikost in finančna
vzdržnost (RUR, 2019).
Slovenske univerze z vidika njihovega uvrščanja na mednarodne
razvrstilne lestvice
Slovenske univerze vse bolj poudarjajo pomen njihovega uvrščanja na najv-
plivnejše lestvice na mednarodni ravni. Univerza v Ljubljani je npr. leta
2012 v svoji dolgoročni strategiji izpostavila ambicijo, da bi se do leta 2020
»uvrstila vsaj med 250 najboljših univerz na svetu na različnih obstoječih
lestvicah« (Univerza v Ljubljani, 2012: 16), v svoji strategiji internacionali-
zacije pa je dve leti kasneje z namenom lažje uresničitve zadane ambicije
opredelila nov cilj uvrstitve med 300 najviše uvrščenih univerz na ARWU
(Univerza v Ljubljani, 2014). Na tej lestvici sicer kot edina slovenska uni-
verza vseskozi zaseda položaj med 401. in 500. mestom,2 vendar pa od leta
2007, ko se je nanjo prvič uvrstila, ni izboljšala, svojega položaja. Zaradi
precej visoko zastavljenega cilja institucionalne strategije oziroma tudi ne-
zadostno izvedenih ukrepov za izboljšanje položaja se zdi, da zadana am-
2 Letos se je med petsto kandidati za ARWU znašla tudi Univerza v Mariboru, in sicer
v skupini univerz med 501. in 600. mestom (ARWU, 2018a).
87
