Page 91 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 91
mednarodne razvrstilne lestvice v luči internacionalizacije in kakovosti ...
% končne ocene (vsak po 5 %), vendar pa je (podobno kot v primeru THE)
njihova vrednost v primerjavi z nekaterimi drugimi kategorijami precej
omejena (QS, 2019b).
U-Multirank v kategorijo mednarodna podoba uvršča 14 kazalnikov,
ki se nanašajo na dejavnosti internacionalizacije institucij (npr. študij v tu-
jini, mobilnost študentov), mednarodno akademsko osebje, mednarodno
usmeritev dodiplomskih in magistrskih programov ali doktoratov, skupne
objave, raziskovalne štipendije itn. Za razliko od prevladujočega poudarka
lestvic THE in QS na deležu mednarodnih študentov in akademskega ose-
bja (ali na mednarodnem sodelovanju v primeru THE), U-Multirank upo-
rablja kazalnike, povezane s prihajajočimi in odhajajočimi, kratkoročno in
dolgoročno mobilnimi študenti, z mednarodno usmeritvijo študijskih pro-
gramov, uporabo tujega (angleškega) jezika itn. (U-Multirank, 2019b). Kot
poroča Westerheijden (2015), je metodološka trdnost te lestvice v njeni ve-
ljavnosti, saj uporablja kazalnike, ki »o uspešnosti (rezultatih) univerze in-
formirajo neposredno, kot je le mogoče, namesto da se osredotoča na laž-
je dostopne informacije o vložkih in pogojih (prihodki, število zaposlenih
itd.)« (431).
V analiziranih razvrstilnih lestvicah se torej kategoriji, ki naj bi od-
ražala internacionalizacijo visokošolskih institucij, pripisuje največ deseti-
na skupne ocene, z izjemo U-Multirank, ki teže posameznih kazalnikov ne
'meri' kvantitativno. Poleg tega je večja pomanjkljivost tovrstnih pobud nji-
hova osredotočenost na le nekaj merljivih (pogosto enakih) kvantitativno
naravnanih kazalnikov o internacionalizaciji visokošolske ustanove, kot so
delež mednarodnih študentov oziroma akademskega osebja ter mednaro-
dno sodelovanje v obliki skupnih soavtorskih publikacij, kar pomeni, da ne
upoštevajo dolgoročnejših, bolj kvalitativnih vidikov internacionalizacije,
kot so kurikul, poučevanje in učenje itn., poudarja de Wit (2016).
Kakovost, zagotavljanje kakovosti in mednarodne lestvice
univerz
Ker so se sistemi razvrščanja univerz pojavili tudi v odziv na naraščajočo
osredotočenost na kakovost visokošolskih institucij, pogosto dajejo vtis, da
»obravnavajo splošno kakovost institucij« (Federkeil et al., 2012: 42; glej tudi
Hazelkorn, 2012). Vendar pa s tem poenostavljajo sliko institucionalne ka-
kovosti, čeprav »glavni problem ni toliko pomanjkljiva slika institucij, am-
pak to, da se ta površen okvir dojema kot opredelitev kakovosti« (van Vu-
ght in Westerheijden, 2012: 75). Kakovost je namreč relativen, subjektiven in
91
% končne ocene (vsak po 5 %), vendar pa je (podobno kot v primeru THE)
njihova vrednost v primerjavi z nekaterimi drugimi kategorijami precej
omejena (QS, 2019b).
U-Multirank v kategorijo mednarodna podoba uvršča 14 kazalnikov,
ki se nanašajo na dejavnosti internacionalizacije institucij (npr. študij v tu-
jini, mobilnost študentov), mednarodno akademsko osebje, mednarodno
usmeritev dodiplomskih in magistrskih programov ali doktoratov, skupne
objave, raziskovalne štipendije itn. Za razliko od prevladujočega poudarka
lestvic THE in QS na deležu mednarodnih študentov in akademskega ose-
bja (ali na mednarodnem sodelovanju v primeru THE), U-Multirank upo-
rablja kazalnike, povezane s prihajajočimi in odhajajočimi, kratkoročno in
dolgoročno mobilnimi študenti, z mednarodno usmeritvijo študijskih pro-
gramov, uporabo tujega (angleškega) jezika itn. (U-Multirank, 2019b). Kot
poroča Westerheijden (2015), je metodološka trdnost te lestvice v njeni ve-
ljavnosti, saj uporablja kazalnike, ki »o uspešnosti (rezultatih) univerze in-
formirajo neposredno, kot je le mogoče, namesto da se osredotoča na laž-
je dostopne informacije o vložkih in pogojih (prihodki, število zaposlenih
itd.)« (431).
V analiziranih razvrstilnih lestvicah se torej kategoriji, ki naj bi od-
ražala internacionalizacijo visokošolskih institucij, pripisuje največ deseti-
na skupne ocene, z izjemo U-Multirank, ki teže posameznih kazalnikov ne
'meri' kvantitativno. Poleg tega je večja pomanjkljivost tovrstnih pobud nji-
hova osredotočenost na le nekaj merljivih (pogosto enakih) kvantitativno
naravnanih kazalnikov o internacionalizaciji visokošolske ustanove, kot so
delež mednarodnih študentov oziroma akademskega osebja ter mednaro-
dno sodelovanje v obliki skupnih soavtorskih publikacij, kar pomeni, da ne
upoštevajo dolgoročnejših, bolj kvalitativnih vidikov internacionalizacije,
kot so kurikul, poučevanje in učenje itn., poudarja de Wit (2016).
Kakovost, zagotavljanje kakovosti in mednarodne lestvice
univerz
Ker so se sistemi razvrščanja univerz pojavili tudi v odziv na naraščajočo
osredotočenost na kakovost visokošolskih institucij, pogosto dajejo vtis, da
»obravnavajo splošno kakovost institucij« (Federkeil et al., 2012: 42; glej tudi
Hazelkorn, 2012). Vendar pa s tem poenostavljajo sliko institucionalne ka-
kovosti, čeprav »glavni problem ni toliko pomanjkljiva slika institucij, am-
pak to, da se ta površen okvir dojema kot opredelitev kakovosti« (van Vu-
ght in Westerheijden, 2012: 75). Kakovost je namreč relativen, subjektiven in
91
