Page 93 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 93
mednarodne razvrstilne lestvice v luči internacionalizacije in kakovosti ...
Sistemi razvrščanja tako zastopajo zunanji, kvantitativni pogled na vi-
sokošolske institucije z vidika preglednosti, medtem ko so tradicionalni in-
strumenti za zunanje in notranje zagotavljanje kakovosti (npr. akreditaci-
ja) usmerjeni k institucionalni odgovornosti in izboljšanju kakovosti (van
Vught in Westerheijden, 2012). Kljub temu naj bi polovica (50 %) udeležen-
cev študije o vplivu razvrstilnih lestvic na institucionalno odločanje meni-
la, da rezultati razvrščanja prispevajo k izboljšanju procesov notranjega za-
gotavljanja kakovosti, po drugi strani pa jih je bila nekoliko več kot tretjina
(32 %) mnenja, da uvrstitve institucij nimajo nobenega vpliva na procese
notranjega zagotavljanja kakovosti (Hazelkorn et al., 2014), čeprav so lah-
ko »v pomoč pri postavljanju pravih vprašanj o procesih notranjega izbolj-
ševanja kakovosti« (Van Vught in Westerheijden, 2012: 79).
Zaključek
Povezavo med lestvicami, ki (na mednarodni ravni) razvrščajo univerze, in
procesi internacionalizacije oziroma zagotavljanja kakovosti visokošolskih
institucij je torej potrebno obravnavati s precejšnjo previdnostjo. Vklju-
čevanje internacionalizacije kot ene izmed glavnih kategorij je namreč še
vedno precejšnja novost za tovrstna orodja, ki so tudi sama precej nedaven
pojav. Poleg tega se kategoriji internacionalizacije v večini najbolj uveljav-
ljenih mednarodnih lestvic namenja precej manjša pozornost kot nekate-
rim drugim kategorijam, saj predstavlja največ desetino končne ocene.
Kljub temu se mednarodne razvrstilne lestvice dojema kot gonilo in-
ternacionalizacije, s precejšnjim vplivom na oblikovanje njenih politik in
strategij tako na nacionalni kot institucionalni ravni visokega šolstva (de
Wit, 2017). Univerza na Primorskem (2014) npr. v dolgoročni strategiji ute-
meljuje, da bo »(v)ečjo internacionalizacijo /…/ preverjala s spremljanjem
uvrstitve na vsaj eni priznani mednarodni lestvici kakovosti« (22), in tudi
Univerza v Ljubljani (2012) v svoji razvojni strategiji izpostavlja cilj izboljša-
nja svojih dosežkov na različnih lestvicah »z dvigom kakovosti raziskova-
nja in izobraževanja /…/ in zlasti z večjo internacionalizacijo« (16). Ker pa
so možnosti, da visokošolska ustanova z večjo internacionalizacijo izboljša
svoj položaj na mednarodnih lestvicah bolj omejene, rezultatov razvrstitev
»ne bi smeli preveč posploševati« (Hazelkorn et al., 2014: 45), saj ni doka-
zov, da bi se kakovost (internacionalizacije) posamezne institucije izboljša-
la s premikom navzgor po lestvici.
Njihov odnos do vprašanja (zagotavljanja) kakovosti visokošolskih in-
stitucij je namreč prav tako zapleten, zato je tudi dojemanje lestvic univerz
93
Sistemi razvrščanja tako zastopajo zunanji, kvantitativni pogled na vi-
sokošolske institucije z vidika preglednosti, medtem ko so tradicionalni in-
strumenti za zunanje in notranje zagotavljanje kakovosti (npr. akreditaci-
ja) usmerjeni k institucionalni odgovornosti in izboljšanju kakovosti (van
Vught in Westerheijden, 2012). Kljub temu naj bi polovica (50 %) udeležen-
cev študije o vplivu razvrstilnih lestvic na institucionalno odločanje meni-
la, da rezultati razvrščanja prispevajo k izboljšanju procesov notranjega za-
gotavljanja kakovosti, po drugi strani pa jih je bila nekoliko več kot tretjina
(32 %) mnenja, da uvrstitve institucij nimajo nobenega vpliva na procese
notranjega zagotavljanja kakovosti (Hazelkorn et al., 2014), čeprav so lah-
ko »v pomoč pri postavljanju pravih vprašanj o procesih notranjega izbolj-
ševanja kakovosti« (Van Vught in Westerheijden, 2012: 79).
Zaključek
Povezavo med lestvicami, ki (na mednarodni ravni) razvrščajo univerze, in
procesi internacionalizacije oziroma zagotavljanja kakovosti visokošolskih
institucij je torej potrebno obravnavati s precejšnjo previdnostjo. Vklju-
čevanje internacionalizacije kot ene izmed glavnih kategorij je namreč še
vedno precejšnja novost za tovrstna orodja, ki so tudi sama precej nedaven
pojav. Poleg tega se kategoriji internacionalizacije v večini najbolj uveljav-
ljenih mednarodnih lestvic namenja precej manjša pozornost kot nekate-
rim drugim kategorijam, saj predstavlja največ desetino končne ocene.
Kljub temu se mednarodne razvrstilne lestvice dojema kot gonilo in-
ternacionalizacije, s precejšnjim vplivom na oblikovanje njenih politik in
strategij tako na nacionalni kot institucionalni ravni visokega šolstva (de
Wit, 2017). Univerza na Primorskem (2014) npr. v dolgoročni strategiji ute-
meljuje, da bo »(v)ečjo internacionalizacijo /…/ preverjala s spremljanjem
uvrstitve na vsaj eni priznani mednarodni lestvici kakovosti« (22), in tudi
Univerza v Ljubljani (2012) v svoji razvojni strategiji izpostavlja cilj izboljša-
nja svojih dosežkov na različnih lestvicah »z dvigom kakovosti raziskova-
nja in izobraževanja /…/ in zlasti z večjo internacionalizacijo« (16). Ker pa
so možnosti, da visokošolska ustanova z večjo internacionalizacijo izboljša
svoj položaj na mednarodnih lestvicah bolj omejene, rezultatov razvrstitev
»ne bi smeli preveč posploševati« (Hazelkorn et al., 2014: 45), saj ni doka-
zov, da bi se kakovost (internacionalizacije) posamezne institucije izboljša-
la s premikom navzgor po lestvici.
Njihov odnos do vprašanja (zagotavljanja) kakovosti visokošolskih in-
stitucij je namreč prav tako zapleten, zato je tudi dojemanje lestvic univerz
93
