Page 228 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 228
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
produkcijo po eni in pozitivnimi stališči kot tudi primerno motivacijo po
drugi strani. /premalo razdelan kontekst, ugotovitve ne slonijo na prever-
ljivih argumentih/
Predvidevali smo, da bodo analize prikazale določene razlike v stali-
ščih učencev drugega razreda osnovne šole do uvajanja TJ 1 glede na spol,
kar so rezultati tudi potrdili. Zaznali smo nekaj razlik v stališčih med de-
klicami in dečki, v primeru prejšnjih pa so analize ugotovile večjo nak-
lonjenost uvajanju TJ 1 v drugi razred. Zaznali smo tudi, da so deklice v
primerjavi z dečki bolj naklonjene učenju TJ 1, kar potrjujejo rezultati,
predstavljeni v Preglednicah 1, 2 in 3. Rezultat nakazuje tudi na poveča-
nje razlik v stališčih med prvim merjenjem po koncu prvega ocenjevalnega
obdobja, ko so se učenci s tujim jezikom še spoznavali, pa tudi s potekom
pouka in z vsem, kar ta proces prinaša (preverjanje, ocenjevanje, utruje-
nost zaradi umestitve v urnik in drugi dejavniki), in drugim merjenjem ob
koncu pouka po prvem letu poskusnega uvajanja TJ 1. Na osnovi rezulta-
tov lahko trdimo, da je bilo navdušenja nad učenjem TJ 1 ob koncu pouka
manj, pa vendar so učenci ohranili zmerno pozitiven odnos do učenja TJ 1
tudi ob koncu prvega leta poskusnega uvajanja. Predvidevali smo, da bodo
imeli učenci v drugem razredu že izoblikovano stališče ali vsaj mnenje o
tujem jeziku, saj živijo v okolju, kjer so tuji jeziki vseprisotni, učenci so že
zelo zgodaj soočeni s pogostim tujejezičnim vnosom skozi različne medije,
kjer gre večinoma za vnos tujejezičnih prvin skozi slušne in vizualne kana-
le (televizija, radio, splet ipd.), kasneje, v predšolskem izobraževanju (s tem
mislimo na vrtčevsko vzgojo), pa se k vnosu tujejezičnih vsebin pridruži-
jo še vrstniki s svojimi domačimi in regionalnimi in drugimi jeziki. Poleg
tega se starši večinoma zavedajo pomena zgodnjega pridobivanja tujejezič-
nih zmožnosti (Dobson, Pérez Murillo in Johnstone, 2010; Graham, Co-
urtney, Marinis in Tonkyn, 2017; Nikolov, 2002; Pižorn in Vogrinc, 2010,
Smajla, 2014), zato svoje otroke velikokrat vpišejo v tečaje tujega jezika že v
predšolskem obdobju, tako da jim omogočijo lažjo vključitev v pouk. Glede
na stanje na področju poučevanja in učenja TJ 1 v obdobju pred poskusnim
uvajanjem TJ 1 v drugi razred v šolskem letu 2014/2015, ko se je TJ 1 pou-
čeval od četrtega razreda osnovne šole naprej, je prišlo v zadnjem obdobju
do precejšnjih sprememb na področju poučevanja in učenja TJ 1. V skladu
z Lennenbergovo (1967) hipotezo o kritičnem obdobju za usvajanje jezika
se je poučevanje TJ 1 v slovenskih javnih šolah pomaknilo v 1. VIO, ko naj
bi bili po Lennenbergovi teoriji otroci zaradi bioloških sposobnosti pri pri-
dobivanju maternega jezika sposobni brez težav usvojiti tudi druge jezike.
228
produkcijo po eni in pozitivnimi stališči kot tudi primerno motivacijo po
drugi strani. /premalo razdelan kontekst, ugotovitve ne slonijo na prever-
ljivih argumentih/
Predvidevali smo, da bodo analize prikazale določene razlike v stali-
ščih učencev drugega razreda osnovne šole do uvajanja TJ 1 glede na spol,
kar so rezultati tudi potrdili. Zaznali smo nekaj razlik v stališčih med de-
klicami in dečki, v primeru prejšnjih pa so analize ugotovile večjo nak-
lonjenost uvajanju TJ 1 v drugi razred. Zaznali smo tudi, da so deklice v
primerjavi z dečki bolj naklonjene učenju TJ 1, kar potrjujejo rezultati,
predstavljeni v Preglednicah 1, 2 in 3. Rezultat nakazuje tudi na poveča-
nje razlik v stališčih med prvim merjenjem po koncu prvega ocenjevalnega
obdobja, ko so se učenci s tujim jezikom še spoznavali, pa tudi s potekom
pouka in z vsem, kar ta proces prinaša (preverjanje, ocenjevanje, utruje-
nost zaradi umestitve v urnik in drugi dejavniki), in drugim merjenjem ob
koncu pouka po prvem letu poskusnega uvajanja TJ 1. Na osnovi rezulta-
tov lahko trdimo, da je bilo navdušenja nad učenjem TJ 1 ob koncu pouka
manj, pa vendar so učenci ohranili zmerno pozitiven odnos do učenja TJ 1
tudi ob koncu prvega leta poskusnega uvajanja. Predvidevali smo, da bodo
imeli učenci v drugem razredu že izoblikovano stališče ali vsaj mnenje o
tujem jeziku, saj živijo v okolju, kjer so tuji jeziki vseprisotni, učenci so že
zelo zgodaj soočeni s pogostim tujejezičnim vnosom skozi različne medije,
kjer gre večinoma za vnos tujejezičnih prvin skozi slušne in vizualne kana-
le (televizija, radio, splet ipd.), kasneje, v predšolskem izobraževanju (s tem
mislimo na vrtčevsko vzgojo), pa se k vnosu tujejezičnih vsebin pridruži-
jo še vrstniki s svojimi domačimi in regionalnimi in drugimi jeziki. Poleg
tega se starši večinoma zavedajo pomena zgodnjega pridobivanja tujejezič-
nih zmožnosti (Dobson, Pérez Murillo in Johnstone, 2010; Graham, Co-
urtney, Marinis in Tonkyn, 2017; Nikolov, 2002; Pižorn in Vogrinc, 2010,
Smajla, 2014), zato svoje otroke velikokrat vpišejo v tečaje tujega jezika že v
predšolskem obdobju, tako da jim omogočijo lažjo vključitev v pouk. Glede
na stanje na področju poučevanja in učenja TJ 1 v obdobju pred poskusnim
uvajanjem TJ 1 v drugi razred v šolskem letu 2014/2015, ko se je TJ 1 pou-
čeval od četrtega razreda osnovne šole naprej, je prišlo v zadnjem obdobju
do precejšnjih sprememb na področju poučevanja in učenja TJ 1. V skladu
z Lennenbergovo (1967) hipotezo o kritičnem obdobju za usvajanje jezika
se je poučevanje TJ 1 v slovenskih javnih šolah pomaknilo v 1. VIO, ko naj
bi bili po Lennenbergovi teoriji otroci zaradi bioloških sposobnosti pri pri-
dobivanju maternega jezika sposobni brez težav usvojiti tudi druge jezike.
228
